Lamot pred Dermolom in Pačnikom
Na lokalnih volitvah so volivci poleg izbire kandidatnih list lahko izrazili tudi podporo posameznim kandidatom. Kdo to torej rekorderjo prešerenčnih glasov v Velenju?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Med kandidati za velenjski mestni svet, katerih rezultate smo pregledali, je največ preferenčnih glasov prejel Simon Lamot, sindikalni predstavnik zaposlenih v Premogovniku Velenje. Na listi Socialnih demokratov je kandidiral z 11. mesta, volivci pa so mu namenili kar 287 preferenčnih glasov.
S tem je po številu preferenčnih glasov prehitel tudi nosilca liste in župana Petra Dermola, ki jih je prejel 192.
Na tretjem mestu med pregledanimi kandidati je Miroslav Pačnik (SDS) s 156 glasovi, sledita Sara Bajec (Ljudska iniciativa Velenje) s 133 in Ina Kukovič Borovnik (SDS) s 128 preferenčnimi glasovi.
Kdo je prejel največ glasov?
Med kandidati, ki so bili izvoljeni v mestni svet in so prejeli največ preferenčnih glasov, so:
|
Kandidat |
Lista |
Glasovi |
|
Simon Lamot |
SD |
287 |
|
Peter Dermol |
SD |
192 |
|
Miroslav Pačnik |
SDS |
156 |
|
Sara Bajec |
LiV |
133 |
|
Ina Kukovič Borovnik |
SDS |
128 |
|
Nik Lemež |
SD |
105 |
|
Petra Sevčnikar |
SDS |
102 |
|
Zahid Babajić |
Gibanje Svoboda |
92 |
|
Aleksandra Vasiljević |
SD |
86 |
|
Asmir Bećarević |
LiV |
82 |
Zanimiva je tudi razlika med posameznimi listami. Pri Socialnih demokratih je največ osebne podpore zbral Lamot, pri SDS Miroslav Pačnik, pri Ljudski iniciativi Velenje Sara Bajec, pri Gibanju Svoboda Zahid Babajić, pri listi Naše Velenje Jože Hribar z 51 glasovi, pri NSi Robert Krajnc s 45, pri listi Volt pa Borja Ranzinger s 60 glasovi.
Kaj sploh je preferenčni glas?
Beseda preferenca izvira iz latinskega izraza "praeferre", ki pomeni dati nečemu ali nekomu prednost.
Preferenčni glas volivcu omogoča, da poleg podpore določeni kandidatni listi izbere tudi posameznega kandidata, ki mu želi dati prednost pred drugimi na isti listi.
Takšno glasovanje je pri slovenskih lokalnih volitvah urejeno že z Zakonom o lokalnih volitvah iz leta 1993, zato ga poznamo že od prvih lokalnih volitev v samostojni Sloveniji leta 1994.
Ali lahko preferenčni glas spremeni vrstni red kandidatov?
Sistem preferenčnega glasu je precej zapleten in seveda pod določenimi pogoji spremeni vrstni red kandidatov.
Pri proporcionalnih volitvah v občinske svete mora preferenčni glas oddati najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo. Poleg tega mora kandidat zbrati več preferenčnih glasov, kot znaša deset odstotkov vseh glasov, oddanih za njegovo listo.
Če sta pogoja izpolnjena, lahko kandidati z največ preferenčnimi glasovi pri dodeljevanju mandatov prehitijo tiste, ki so bili na kandidatni listi uvrščeni višje.
Če pogoji niso izpolnjeni, praviloma odloča vrstni red, ki ga je določila kandidatna lista.
Prav zato veliko število preferenčnih glasov še ne pomeni samodejne izvolitve. Pomembni so tudi skupno število glasov posamezne liste, število osvojenih mandatov in izpolnjevanje zakonskih pogojev.
Rezultati v Velenju tako kažejo, kateri posamezniki so med volivci uživali največ neposredne podpore, ne povedo pa sami po sebi, kdo je bil zaradi preferenčnih glasov tudi izvoljen v mestni svet.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.