V Zalivu na ladji ujet še en Slovenec, večina se jih je že vrnila
V Perzijskem zalivu je bilo ujetih več slovenskih pomorščakov, ki so se večinoma že vrnili. Eden še čaka na iztek pogodbe, so potrdili na fakulteti za pomorstvo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Razmere na ladjah, ki ostajajo ujete v Perzijskem zalivu, ostajajo izjemno zahtevne. Predstojnica oddelka za pomorstvo na Fakulteti za pomorstvo Univerze v Ljubljani Tanja Brcko Satler je Svet24 potrdila, da je bilo na njih ujetih tudi nekaj slovenskih pomorščakov.
Po njenih besedah se je večina že varno vrnila domov, zadnji pa trenutno še čaka na iztek pogodbe, preden se bo lahko vrnil v domovino.
Ladje so v zalivu ujete zaradi zaprtja Hormuške ožine, diplomatski pogovori med ZDA in Iranom pa so trenutno povsem zastali. Po podatkih Mednarodne pomorske organizacije (IMO) so se varnostna tveganja v regiji v zadnjem letu podvojila, kar neposredno vpliva na varnost komercialnih plovil. Brcko Satler pojasnjuje, da ladjarji v teh razmerah pomorščakom izplačujejo dodatke za nevarnost, ki znašajo med 10 in 75 odstotki osnovne plače.
Mednarodna zveza transportnih delavcev poroča o naraščajočem številu primerov psiholoških pritiskov na posadke, ujete v vojaški blokadi Hormuške ožine. Brcko Satler izpostavlja, da odgovornost za posadko v takšnih razmerah predstavlja ogromno breme za poveljnike, ki se soočajo z nenehno negotovostjo.
Življenje na krovu zaznamuje strogo varčevanje z viri. Čeprav so ladje običajno samozadostne s hrano za 30 do 45 dni, se poraba goriva optimizira z izklopom vseh nenujnih sistemov, kljub tamkajšnjim temperaturam, ki dosegajo 40 stopinj Celzija, se med nenujnimi sistemi pogosto znajdejo klimatske naprave.
Humanitarnega koridorja, ki bi rešil ujete ladje, še ni na obzorju
Mednarodna skupnost si medtem prizadeva za vzpostavitev t. i. modrih koridorjev, ki bi omogočili varno evakuacijo trgovskih ladij. Po navedbah IMO so ti humanitarni napori ključni za reševanje posadk, vendar pogajanja potekajo počasi.
Vlogo osrednjih mediatorjev sta prevzela Oman in Katar, predvsem prvi skuša s svojo nevtralno držo 1doseči dogovore med sprtimi stranmi. Mednarodna zveza transportnih delavcev (ITF) ob tem opozarja na nujnost redne rotacije posadk in dostopa do nujne pomoči, a poudarjajo, da je uspeh koridorjev v celoti odvisen od širših geopolitičnih razmer in diplomatske stabilnosti.
Brcko Satler ocenjuje, da se vsak poveljnik v teh okoliščinah sprašuje, kdaj bo konec te nesmiselne vojne.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
