Slovenski mornar zaradi vojne ujet v Perzijskem zalivu
"Če bi se en dan kasneje vse začelo, bi bil zdaj že v Trstu," pravi Pomurec Marko Kreslin, prvi častnik na nemški križarki Mein Schiff 4, ki je obtičal v Abu Dabiju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po podatkih Združenih narodov (ZN) je v Perzijskem zalivu zaradi iranske blokade Hormuške ožine trenutno še vedno ujetih približno 2000 plovil in približno 20 tisoč mornarjev. Večinoma gre za tankerje za prevoz nafte, plina in razsutega tovora. Med plovili, ki ne morejo iz zaliva, pa je tudi šest turističnih križark. So med ujetimi tudi slovenski državljani?
V torek smo poročali, da med njimi po informacijah zunanjega ministrstva ni slovenskih državljanov. Vendar navedbe niso bile točne, na kar nas je opozoril Slovenec, ki je v Perzijskem zalivu obtičal zaradi službe, javil pa se je že tudi ambasadi v Abu Dabiju.
28-letni Marko Kreslin iz Murske Sobote, prvi častnik na nemški križarki Mein Schiff 4, je za Svet24 povedal, da so od 28. februarja obtičali v pristanišču v Abu Dabiju. Križarka bi sicer morala odpluti proti južnoafriškem Cape Townu, od tam pa naprej v Mediteran, kjer bi v poletni sezoni križarili po Jadranu in tudi obiskali Luko Koper.
Strah ga ni, se pa pozna napetost
Strah ga ni, se pa pozna konstantna napetost, saj se stvari iz dneva v dan spreminjajo. Trenutno so v privezu v pristanišču znotraj Abu Dabija, ki je pod protiraketnim "dežnikom" Združenih arabskih emiratov.
"Dosti ladij, predvsem tovornih, je na sidrišču, ki pa je izpostavljeno in ni pod zaščito. Vsake toliko dobimo na telefon alarm o napadu in navodilih o umiku v zaklonišča. Potem slišiš, kako prestrezajo rakete, več ali manj uspešno. Ponoči se to tudi vidi, podnevi večinoma samo sliši. Dosti je premikov vojaških letal in helikopterjev," je opisal razmere.
V začetku prejšnjega meseca je iranski dron tudi zadel hangar v vojnem delu pristanišča, nedaleč od križarke.
"Če bi se en dan kasneje vse začelo ..."
Sam bi sicer moral 1. marca na drugo ladjo, ki jo delodajalec, družba TUI Cruises, gradi v nam bližnji ladjedelnici v Monfalconeju pri Trstu, vendar mu je zaprtje zračnega prostora in Hormuške ožine takrat to onemogočilo.
"Če bi se en dan kasneje vse začelo, bi bil zdaj že v Trstu," je povedal. Kot prvi častnik krova je del le nekaj manj kot 60 članske osnovne posadke, ki je na milijardo evrov vredni križarki ostala z namenom vzdrževanja in pripravljenosti upravljanja z ladjo v primeru umika iz vojnega območja.
2700 večinoma nemških gostov, ki so bili na ladji z namenom križarjenja po Arabskem polotoku, in preostalih nekaj manj kot 1000 članov posadke, so evakuirali takoj ko je bilo to mogoče, v začetku marca.
"Čakamo, da se bodo razmere izboljšale in da bo možen varen prehod skozi Hormuško ožino, da lahko pobegnemo iz vojne cone in spravimo ladjo ter preostalo posadko na varno," je še poudaril Kreslin.
Nejasne grožnje Irana ustavile promet
Iran plovbo skozi Hormuško ožino dovoli le svojim ladjam in nekaterim plovilom iz držav, s katerimi so sklenili poseben dogovor. Njihovo uradno stališče je, da plovbo dovoljujejo le "nesovražnim" ladjam oziroma ladjam, ki niso povezane s sovražnimi državami. Njihove grožnje so dovolj nejasne, da se je promet v veliki meri ustavil. Če je pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu ožino prečkalo približno 150 plovil dnevno, jo po podatkih ZN promet v tem trenutku omejen na vsega štiri ali pet na dan.
Po podatkih Mednarodne pomorske organizacije (IMO), ki deluje pod okriljem ZN, je Iran od začetka vojne v ožini in Perzijskem zalivu napadel 19 plovil. V napadih je življenje izgubilo 7 mornarjev, 8 jih je bilo poškodovanih, še 5 pa jih je pogrešanih. Po podatkih IMO je v Perzijskem zalivu skupno ujetih kar približno 20.000 mornarjev in drugih pomorščakov, kar je po navedbah Damiena Chevallierja, direktorja njihovega oddelka za pomorsko varnost, "brez primere v sodobnem času."
Trump napovedal konec vojne
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo zvečer v nagovoru državljanom med drugim izjavil, da bodo ZDA v naslednjih dveh do treh tednih neusmiljeno napadale Iran in ga "vrnile v kameno dobo, kamor sodijo." Ponovil je, da ameriške sile zaključujejo vojno v Iranu in dodal, da bi države, ki prejemajo nafto preko Hormuške ožine, morale prevzeti nadzor nad to ključno potjo za prevoz nafte.
Že danes bodo sicer v Londonu potekali pogovori o možnih rešitvah, v katerih bo sodelovalo 35 držav. Po besedah britanskega premierja Keira Starmerja bodo "preučili vse izvedljive diplomatske in politične ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti za ponovno vzpostavitev svobodne plovbe, zagotovitev varnosti ujetih ladij in mornarjev ter obnovitve prometa s ključnimi surovinami". Je pa Starmer priznal, da "to ne bo lahko".
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
