Ujetih 20.000 mornarjev, obtičalo tudi šest luksuznih križark
V Perzijskem zalivu ostaja ujetih približno 20.000 pomorščakov, tam je obtičalo tudi šest križark. So med ujetimi slovenski državljani?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Po podatkih Združenih narodov je v Perzijskem zalivu zaradi iranske blokade Hormuške ožine trenutno še vedno ujetih približno 2000 plovil. Večinoma gre za tankerje za prevoz nafte, plina in razsutega tovora. Veliko je tudi tovornih ladij, med plovili, ki ne morejo iz zaliva, pa je tudi šest turističnih križark.
Kot je znano, Iran plovbo skozi ožino dovoli le svojim ladjam in nekaterim plovilom iz držav, s katerimi so sklenili poseben dogovor. Njihovo uradno stališče je, da plovbo dovoljujejo le »nesovražnim« ladjam oziroma ladjam, ki niso povezane s sovražnimi državami. Njihove grožnje so dovolj nejasne, da se je promet v veliki meri ustavil.
Če je pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu ožino prečkalo približno 150 plovil dnevno, jo po podatkih Združenih narodov promet v tem trenutku omejen na vsega štiri ali pet na dan. V ponedeljek sta denimo iz Perzijskega v Omanski zaliv, torej skozi Hormuško ožino, potovali le tovorni ladji, ki plujeta pod kitajsko zastavo.
Potnike na križarkah spravili na varno, ostajajo posadke
Kar zadeva šest šest križark, gre za plovila več mednarodnih družb. Trenutno so zasidrane v pristaniščih v Dubaju in Abu Dabiju v Združenih arabskih Emiratih ter v katarski Dohi, kjer čakajo na boljše čase. Po poročanju portala Cruisemapper posadkam teh plovil vso nujno pomoč zagotavljajo tamkajšnji pristaniški organi.
Sicer pa so na ladjah ostali le še mornarji in drugi člani posadke, saj so družbe vse potnike uspešno izkrcale in jim uredile repatriacijske lete.
Katere križarke so obtičale
Križarka MSC Euribia, s katero upravlja družba MSC Cruises, bi morala maja, še pred začetkom poletne sezone, prispeti v nemški Kiel, da bi lahko nato med poletjem križarila na območju norveških fjordov. Od 27. februarja je zasidrana v Dubaju, pri čemer še vedno ni znano, kdaj bo plovba dovolj varna, da bo lahko Perzijski zaliv zapustila.
V Perzijskem zalivu sta ujeti tudi križarki grške družbe Celestyal Cruises. Križarka Celestyal Journey je zasidrana v Dohi, Celestyal Discovery pa v Dubaju. Obe čakata na priložnost, da odpotujeta najprej v Grčijo, od tam pa na križarjenja po Sredozemskem morju. V družbi Celestyal Cruises so za ti dve ladji že odpovedali vsa potovanja, načrtovana za april.
Ujeti sta tudi dve križarki družbe TUI Cruises s sedežem v Nemčiji. Križarka Mein Schiff 4, ki počiva v pristanišču v Abu Dabiju, bi morala že odpluti proti južnoafriškem Cape Townu, od tam pa naprej v Španijo, a so to potovanje odpovedali. Med poletno sezono bi morala delovati na območju vzhodnega Sredozemlja, a zaenkrat ni znano, ali se bo to tudi zgodilo.
Mein Schiff 5, ki bi morala med poletjem delovati iz Perzijskega zaliva, je zasidrana v Dohi, vsa njena potovanja pa so že odpovedali. Jeseni bo predvidoma križarila po Sredozemlju.
V Dubaju je zasidrana še križarka Aroya, ki je v lasti družbe Aroya Cruises. Maja bi morala odpotovati v savdsko Džido v Rdečem morju, od tam pa v Sredozemlje, a je vse skupaj še pod vprašajem.
Sedem mrtvih, pet pogrešanih
Po podatkih Mednarodne pomorske organizacije (IMO), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, je Iran od začetka vojne v ožini in Perzijskem zalivu napadel 19 plovil. V napadih je življenje izgubilo sedem mornarjev, osem jih je bilo poškodovanih, še pet pa jih je pogrešanih. Zadnji napad so zabeležili danes, ko je ob obali Dubaja domnevno po napadu drona zagorel tanker, poln nafte.
Po podatkih IMO je v Pezijskem zalivu skupno ujetih kar približno 20.000 mornarjev in drugih pomorščakov, kar je po navedbah Damiena Chevallierja, direktorja njihovega oddelka za pomorsko varnost, »brez primere v sodobnem času.«
Pod velikim stresom, rešitve ni
»Že mesec dni delujejo na vojnem območju. Gre za zelo strašljivo situacijo in lahko si le predstavljamo, pod kakšnim psihološkim stresom so,« je poudaril Chevallier.
Oglasili so se tudi v Mednarodni federaciji delavcev v prometu (ITF), kjer so sporočili, da so doslej prejeli že več kot 1000 elektronskih sporočil mornarjev, ki so ujeti v Perzijskem zalivu. Vsi po vrsti naj bi izražali skrb predvsem nad pogoji na ladjah in prosili za pomoč pri repatriaciji v domače države.
A je pri tem Chevallier izpostavil veliko težavo: »Morda bi bilo mogoče, da bi jih razrešili in nadomestili z drugimi, saj ladja za obratovanje jasno potrebuje posadko, a bi morale družbe, ki upravljajo s temi ladjami, najti prostovoljce.«
Medtem so v IMO po besedah Chevallierja Iran že prosili za več pojasnil, kaj natančno pomeni »sovražno« ladjo, ki bi lahko bila v primeru plovbe skozi ožino tarča napada.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
