Varuhinja: Rada bi bila tudi glas nevidne, empatične večine
Varuhinja človekovih pravic od bodoče vlade pričakuje, da bo naklonjena spoštovanju človekovih pravic, saj bo le tako lahko dolgoročno uspešna.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Človekove pravice so eden največjih civilizacijskih dosežkov, zdrs pri tem pa je lahko hiter, je v pogovoru za STA opozorila varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek.
Drenik Bavdek, ki je mandat na tej funkciji po skoraj letu dni brez varuha človekovih pravic začela februarja, ocenjuje, da je Varuh kot institucija sicer v dobri kondiciji. V času, ko je bil brez predstojnika, se je po njenem prepričanju pokazalo, da je odporen na različne pretrese. Vendar pa je delo, ko deluje predstojnik s polnimi pooblastili, drugačno. Tako je denimo v tem času umanjkalo tesnejše sodelovanje z nevladnimi organizacijami.
Letos prejeli več pobud ko lani
Glede tekočega dela pa je povedala, da prejemajo vse več pobud. Teh je bilo v obdobju od februarja do aprila že 894, v enakem obdobjem lani pa 649. Rešenih pobud je bilo 682, od tega utemeljenih pobud 48. V enakem obdobju lani je bilo utemeljenih pobud 20. Prejete pobude se nanašajo na ekonomske, socialne in kulturne pravice, pa tudi na diskriminacijo. Med njimi so pobude zaposlenih, katerih plača ne zadostuje za dostojno življenje, ali pa pobude ljudi, ki so bili prisiljeni v predčasno invalidsko upokojitev z nizko invalidsko pokojnino.
Pri zagovorništvu otrok se srečujejo z veliko težavami, povezanimi z zelo konfliktnimi razvezami, pri čemer pa najbolj trpijo otroci. Zato razmišljajo o načinih za ozaveščanje staršev, da bi otrokom prihranili takšno trpljenje.
Ugotavljajo porast medvrstniškega nasilja
Prav tako pri svojem delu in iz pobud lahko razberejo porast medvrstniškega nasilja, pri svojem delu pa institucija Varuha zaznava tudi, da etika javne besede upada. Drenik Bavdek opaža, da je družba vse bolj otopela za različne stiske in kršitve.
Še posebej jo skrbi, da se razmere na področju manjšin in ranljivih skupin ne premikajo z mrtve točke, stanje romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji pa se celo poslabšuje. Meni, da bi morali spodbujati predvsem izobraževanje Romov. Ob tem bi jim bilo treba zagotoviti osnovo, torej dostop do pitne vode in elektrike. Poudarila pa je, da represija za reševanje težav na tem področju ni ustrezen odgovor.
Šutarjev zakon je prizadel mnoge ranljive prejemnike socialne pomoči
Vlada je namreč lani sprejela zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon, s katerim je med drugim omogočila rubež socialnih pomoči tistim, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane terjatve zaradi prekrškov. Drenik Bavdek, ki je ustavnemu sodišču uspešno predlagala začasno zadržanje tega člena, je izpostavila, da je člen prizadel tudi starejše, bolnike, brezdomce, matere samohranilke in številne druge ranljive. Med prekrškarji, ki niso plačali vsaj dveh glob, pa so tudi takšni, ki niso plačali vozovnice za mestni avtobus ali kazni za napačno parkiranje.
Po njeni oceni se zakonodaja na področju neizterjanih prekrškov pred zakonom ni dosledno izvajala. To vprašanje je treba raziskati, meni. V zvezi s tem pri Varuhu še vedno čakajo odgovore vrhovnega sodišča.
Skrbijo jo ljudje brez opredeljenega osebnega zdravnika
Kritična je tudi do zdravstvenega sistema. Tako razmišlja, da se bodo tudi v zvezi s tem področjem, če ne bo šlo drugače, primorani obrniti na ustavno sodišče. Izpostavila je, da je več kot 130.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. Poleg tega so številne ženske brez izbranega ginekologa, še posebej zaskrbljujoče pa je, da je brez izbranega pediatra tudi več kot 7000 otrok.
Primanjkuje tudi medicinskih sester, številne med njimi pa imajo slabe delovne pogoje. "Rešitev gotovo ni v nekih bitkah med zdravniki in pacienti, ampak v iskanju možnega, sprejemljivega za vse," je dejala varuhinja. Za to pa ni čarobne paličice, je dodala.
Politika bi tako morala najti konsenz za reševanje zdravstva, je pozvala. Opaža, da vsaka vlada, ki prevzame oblast, sistem obrne na glavo, namesto da bi nadaljevala na dobrih temeljih prejšnje.
Majhna država potrebuje močne javne sistema
Za tako majhno državo, kot je Slovenija, je pomembno imeti močne javne sisteme, meni. Hkrati ocenjuje, da pristop, ki je izrazito nenaklonjen, včasih celo sovražen do zasebnikov, ni pravi. Delež tistih, ki delajo v zasebnem zdravstvu, je relativno majhen. "Zasebnike je tako nekako absurdno kriviti za nastalo situacijo", je dodala.
Pri izvajanju dolgotrajne oskrbe opaža številne napake. Kot ključni problem vidi nedelujoč informacijski sistem, ki bi omogočil hitro odločanje o pravicah. "Ko je neka pravica vzpostavljena, jo mora država zagotoviti v praksi enakopravno za vse upravičence," je poudarila.
Tako se ji zdi neprimeren tudi dvotirni sistem pri oskrbi v domovih za starejše, ko v isti sobi doma lahko stanovalec brez rešene vloge za dolgotrajno oskrbo plačuje za več sto evrov višjo položnico kot njegov sostanovalec, ki že ima odločbo o dolgotrajni oskrbi.
Zaenkrat so pri Varuhu izdali priporočilo, naj pristojni aktivno pristopijo k spremembi spornih določb. Če sprememb ne bo, bodo preučili druge možnosti. Med temi je tudi presoja zakona na ustavnem sodišču. A trenutno je večji problem kot sama normativna ureditev izjemno počasno izvajanje zakona, meni.
Z lajšanjem pogojev znanja slovenščine bi lahko prišli do več osebnih asistentov
Pri izvajanju osebne asistence, kjer osebnih asistentov primanjkuje, medtem razmišlja, da bi lahko do več asistentov prišli z rahljanjem zahtev glede znanja slovenskega jezika. Po njenem mnenju bi morda veljalo razmisliti o prehodnem obdobju za opravljanje izpita iz znanja slovenščine. Na tak način bi bili lahko asistenti, ki prihajajo iz tujih držav, uporabniku na voljo takoj, ne šele po opravljenem izpitu.
Varuhinja, ki je bila v DZ izvoljena brez glasu proti, od bodoče vlade pričakuje, da bo naklonjena spoštovanju in krepitvi človekovih pravic. Na vprašanje, ali je podpora verjetnega mandatarja za sestavo nove vlade Janeza Janše ukinitvi financiranja nekaterih nevladnih organizacij in rtv-prispevka, s tem skladna, pa je odgovorila: "Počakajmo, kaj se bo zgodilo. Če bi dejansko prišlo do vsesplošnega ukinjanja financiranja, bi to gotovo zelo pomembno poseglo v delovanje civilne družbe, v razumevanje raznolikosti in pomena prispevka, ki ga civilna družba, vključno s humanitarnimi in drugimi organizacijami in društvi, dajejo družbi in posameznikom, mogoče celo zmanjševanje demokratičnega prostora v družbi."
Ko bo vlada sestavljena, bo na ministrstvih iskala soglasje za vzpostavitev varuha otrokovih pravic. Zavzemala pa se bo tudi za večje uresničevanje priporočil, ki jih dajejo resorjem. Pri tem je napovedala uvedbo t. i. sledilnika uresničevanja priporočil.
Populizmi spodkopavajo demokratične standarde
Ob omembi slabšanja stanja človekovih pravic ponekod v Evropi in svetu se je med drugim ustavila pri populizmih. Ti so pri nas po njenem opažanju že dejstvo. Vidi jih kot nevarne, saj spodkopavajo temeljne demokratične standarde. Vendar pa jih družbena omrežja in hiter način življenja le še poglabljajo. Vsa ekstremna prepričanja, bodisi desna ali leva, so zelo poenostavljena, so pa lahko všečna, začnejo se valiti kot nekakšna snežna kepa in se povečujejo. "Populizmom se je mogoče upreti le z ozaveščanjem," je pozvala.
Povsod zaznava "vedno večjo brezbrižnost, morda toleranco do kršitev človekovih pravic". Tudi Slovenija po njeni oceni ni imuna na nazadovanje. "Lahko nazadujemo bolj, kot si predstavljamo. Čeprav bomo imeli tehnološko visoko razvito družbo, se lahko zgodi, da bomo pri razumevanju sočloveka dejansko nazadovali," je posvarila.
Kot varuhinja želi biti glas tako različnih ranljivih skupin kot tudi nevidne večine, ki je empatična, ki si želi sožitja v družbi, ki je strpna, ampak je tiho. V agresivnem političnem diskurzu se ta večina raje umakne. To so po njenih besedah ljudje, ki vsak dan hodijo v službo, živijo pošteno, pomagajo sočloveku v stiski, vendar se ne želijo izpostavljati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
