Slovenci s plačo lahko kupimo precej več kot Hrvati in manj kot Italijani
Slovenski bruto domači proizvod po kupni moči letos dosega 91 odstotkov povprečja Evrope, odstotek bližje povprečju, kot so bili podatki za leto prej.
Evropski statistični urad Eurostat je danes objavil prve ocene bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči za leto 2025.
Podatki kažejo, da Slovenija ohranja stabilen položaj in po prvi oceni rahlo izboljšuje gospodarski položaj. Naš BDP na prebivalca, ki ga analitiki merijo v standardih kupne moči (SKM), je letos dosegel 91 odstotkov povprečja Evropske unije.
Evropska komisija opozarja, da gre za preliminarne podatke, ki jih bo Eurostat revidiral junija 2026. Kljub temu Slovenija po prvi oceni za leto 2025 dosega 91 odstotkov povprečja EU, kar predstavlja eno odstotno točko več od trenutno veljavne ocene za leto 2024.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) ob tem dodaja, da je slovenski BDP v letu 2025 zrasel za 1,1 odstotka, kar pomaga razumeti letošnje rahlo izboljšanje položaja.
Kaj sploh pomeni standard kupne moči?
Ekonomisti goli podatek o BDP pogosto prilagodijo, saj tako lažje primerjajo obseg gospodarske aktivnosti na prebivalca med državami. Države imajo namreč zelo različne ravni cen.
Če bi v različnih evropskih državah za sto evrov kupovali enako košarico izdelkov, bi bila košarica različno polna. Zato sam znesek v evrih ne pove celotne zgodbe o gospodarski razvitosti države. Ekonomisti te razlike med ravnmi cen popravljajo s standardom kupne moči, ki omogoča primerjavo BDP na prebivalca med državami na bolj primerljiv način.
Standard kupne moči torej deluje kot umetna valuta, ki te razlike izniči. SKM preprosto pokaže gospodarsko razvitost države. Eurostat izrecno poudarja, da podatek o BDP na prebivalca v standardih kupne moči kaže predvsem, kako močno je gospodarstvo posamezne države ob upoštevanju razlik v cenah, ne pove pa neposredno, kako živijo gospodinjstva.
Za merjenje materialne blaginje gospodinjstev Evropska komisija in SURS priporočata kazalnik dejanske individualne potrošnje, pri katerem je Slovenija po zadnjih uradnih podatkih SURS še precej nižje in sicer pri 86 odstotkih povprečja EU.
Povprečje Evropske unije za BDP na prebivalca v letu 2025 sicer znaša okoli 41.600 SKM, slovensko povprečje pa dosega 37.700 SKM.
Tudi če bi iz primerjave izločili Irsko in Luksemburg, ki zaradi posebne strukture gospodarstva močno odstopata od povprečja, bi Slovenija po tem kazalniku še vedno ostala pod evropskim povprečjem pri približno 92 odstotkih.
Kje v Evropi nastajajo največje razlike?
Novi podatki razkrivajo velike razlike med članicami, saj le deset od sedemindvajsetih držav presega evropsko povprečje. Prebivalci teh desetih držav predstavljajo približno tretjino celotnega prebivalstva unije.
-
Države z najvišjim BDP na prebivalca v SKM: Na vrhu lestvice ostaja Luksemburg, ki povprečje presega kar za 139 odstotkov. Ekonomisti te visoke številke pripisujejo velikemu številu tujih delavcev, ki v državi ustvarjajo BDP, a tam ne prebivajo. Visoko se uvrščajo še Irska, Nizozemska, Danska in Avstrija.
-
OGLASNI PROSTORVaš oglas se lahko nahaja tukaj
Slovenija, sosede in države okoli povprečja: Slovenija spada v skupino držav tik pod povprečjem EU. Tu najdemo še Francijo, Italijo, Španijo, Ciper in Češko. Evropska komisija opozarja, da držav v tej skupini nima smisla pretirano strogo rangirati, saj majhne razlike lahko odražajo tudi statistično negotovost. Za slovenske bralce pa regionalna primerjava Eurostata pokaže jasnejšo sliko, saj Avstrija dosega 117 odstotkov, Italija 96 odstotkov, Hrvaška 78 odstotkov in Madžarska 76 odstotkov povprečja EU.
-
Države z največjim zaostankom: Na dnu lestvice ostajata Grčija in Bolgarija, ki dosegata le 68 odstotkov evropskega povprečja. Tesno pred njima stoji Latvija z 71 odstotki.
Kaj ti podatki pomenijo za slovensko družbo?
Slovenija stabilno drži svoje mesto v sredini Evropske unije. Podatki kažejo, da ima Slovenija po tem kazalniku višji BDP na prebivalca kot večina vzhodnoevropskih in nekatere južnoevropske države.
Nacionalno povprečje pa pogosto skriva zelo velike notranje razlike. SURS ugotavlja, da je BDP na prebivalca v osrednjeslovenski regiji lani dosegel 149,8 odstotka slovenskega povprečja, v zasavski pa le 54,1 odstotka, kar predstavlja največjo razliko od leta 2000.
Tovrstni podatki zakonodajalcem in analitikom pomagajo pri oblikovanju gospodarskih politik, saj jasno pokažejo, kje država stoji v širšem evropskem in domačem prostoru.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.