Bolniške pod drobnogledom: Politika napoveduje velike spremembe
Politika želi znova odpreti vprašanje, ali naj zdravstvena blagajna nadomestilo prevzame po 20 dneh in ne šele po 30 delovnih dneh.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Predstavniki politike in gospodarstva opozarjajo, da bolniške odsotnosti močno obremenjujejo zdravstveno blagajno. Ta vsako leto za ta namen izplača približno 700 milijonov evrov.
Slovenska tiskovna agencija poroča, da so strokovnjaki na okrogli mizi v Krškem iskali rešitve za to rastočo težavo. Predsednik državnega sveta in stranke Fokus Marko Lotrič pri tem napoveduje korenite spremembe. Politika bo po njegovih besedah v prihodnjih mesecih predlagala skrajšanje časa, v katerem breme izplačila bolniških nadomestil preide na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Nepravičen sistem do obrtnikov in kmetov
Lotrič ocenjuje, da slovenski sistem neenako obravnava državljane pri kritju nadomestil za bolniško odsotnost. Pri tem izpostavlja obrtnike, nosilce dejavnosti in kmete, ki opravljajo osnovno dejavnost na kmetiji. Ti posamezniki po njegovih navedbah vsakodnevno prevzemajo ogromne pritiske in odgovornost, vendar kljub temu ostajajo zunaj solidarnostnega sistema.
Zakonodaja določa, da ti ljudje ob poškodbi ostanejo praktično tri mesece brez dohodka. Lotrič takšno ureditev označuje za nepravično in napoveduje skorajšnjo vložitev predloga, ki bi tem skupinam omogočil prenos bremena na zdravstveno blagajno že s sedmim dnem bolniške odsotnosti.
Posledice zakonskih sprememb iz leta 2023
Napovedane spremembe zajemajo tudi ostale zaposlene. Kot povzema Slovenska tiskovna agencija, Lotrič načrtuje vrnitev ureditve, po kateri zdravstvena blagajna prevzame izplačilo nadomestila že po 20 dneh in ne šele po 30 dneh, kot so poslanci potrdili leta 2023.
Predsednik državnega sveta ob tem spominja, da so delodajalske organizacije že v času sprejemanja takratnega zakona opozarjale na negativne posledice, a vlada njihovih opozoril ni upoštevala. Lotrič trdi, da praksa zdaj jasno dokazuje, kako prenos bremena na 30 dni dejansko podaljša skupno število bolniških dni. Posledično verjame, da bo vrnitev na 20 dni zdravstveni blagajni prinesla pomembne prihranke.
Izgubljena delovna mesta in milijardni stroški
Okroglo mizo v Krškem so skupaj organizirali območna obrtna in podjetniška zbornica, Posavska gospodarska zbornica in krška območna enota zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zbrani govorci ugotavljajo, da zdravstveni absentizem predstavlja eno največjih groženj za državo in gospodarstvo.
Direktor Posavske gospodarske zbornice Krško Darko Gorišek opozarja na strmo rast odsotnosti. Slovenski delavci so po njegovih podatkih samo v letu 2025 zaradi bolniških izgubili 17 milijonov delovnih dni. Gorišek te številke prevaja v izgubo 66.605 delovnih mest in 4,5 milijarde evrov dodane vrednosti, piše STA. Med glavnimi razlogi za takšno stanje prepoznava zlorabe sistema in odločno poziva pristojne, naj prenehajo gledati skozi prste kršiteljem ter uvedejo ostrejše ukrepe.
Mednarodna primerjava kaže na slovenski zaostanek
Statistični podatki uvrščajo Slovenijo med države Evropske unije z najvišjo stopnjo bolniških odsotnosti. Evropski poslanec Vladimir Prebilič poudarja, da slovenski delavci izostanejo z dela več dni kot delavci v vseh sosednjih državah. Povprečna odsotnost v Sloveniji traja od 18 do 20 dni na leto. V Italiji delavci doma ostanejo povprečno 11 dni, na Hrvaškem 13,5 dneva, v Avstriji pa 15 dni.
Prebilič ob predstavitvi teh številk opozarja, da Evropska unija slovenskih težav ne bo rešila, zato mora država nujno ukrepati sama. Rešitve vidi v izboljšanju demografske slike, popolni digitalizaciji javne uprave, strožjem preprečevanju zlorab in krepitvi delovne etike.
Posamezna podjetja že uvajajo dnevni nadzor
Predstavniki gospodarstva na ukrepe države ne čakajo križem rok. Direktor direkcije človeških virov v tovarni Revoz Anton Zvonko Kink za STA opisuje pristop k zmanjševanju odsotnosti v njihovi družbi. Vodstvo in kadrovska služba vsakodnevno spremljata stanje po posameznih obratih, podrobno preverjata razloge za izostanke in neposredno ukrepata.
Kink pri tem izpostavlja pomen skupnega pristopa celotnega menedžmenta in nujnost preventive. Revoz svojim zaposlenim ponuja posebno platformo za preverjanje psihofizične kondicije ter zagotavlja strokovno psihološko pomoč. Izkušnje iz tovarne namreč kažejo, da bolniške odsotnosti izrazito narastejo, ko zaposleni dopolni 50 let, kar od podjetij terja izjemno premišljeno ravnanje s starejšimi delavci.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
