Češnje za 18 evrov? Visoke cene presenečajo briške sadjarje
Čeprav je letina briških češenj letos obilnejša kot lani, sadjarji opozarjajo, da pridelavo vse bolj otežujejo škodljivci. Koliko stane kilogram češenj?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Sezona briških češenj se počasi bliža h koncu. Večina zgodnejših sort je že obrana, sadjarji pa v teh dneh pobirajo še zadnje plodove poznejših sort. Po lanskem letu, ko je bil pridelek zaradi različnih dejavnikov precej skromnejši, so letos z letino lahko bolj zadovoljni. Vremenske razmere v času cvetenja so bile ugodne, zato so drevesa dobro obrodila, pridelek pa je količinsko nadpovprečen.
"Letošnjo sezono lahko ocenimo kot zelo dobro. Cvetenje je potekalo brez večjih težav in v času, ko ni bilo kritičnih temperatur, zato je bil nastavek plodov dober," pojasnjuje Branimir Radikon, agronom in svetovalec na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica.
Toda dobra letina še ne pomeni, da imajo sadjarji manj skrbi. Češnja velja za eno zahtevnejših sadnih vrst, saj lahko na končni pridelek vpliva vrsta stvari, od vremena do škodljivcev. Med večjimi težavami ostaja dež v času zorenja in obiranja. Če plodovi vpijejo preveč vode, začnejo pokati in niso več primerni za prodajo.
"Dež je eden ključnih oteževalnih dejavnikov pri pridelavi češenj. Češnje lahko popokajo in takrat nastanejo velike izgube," pojasnjuje Radikon. Dodaja, da sadjarjem nekoliko pomaga dejstvo, da sezona traja približno sedem tednov. Različne sorte zorijo postopoma, zato lahko del pridelka uide slabemu vremenu, čeprav popolnega zagotovila seveda ni.
Škodljivci iz Azije
V zadnjih letih pa vremenske nevšečnosti niso več edini razlog za skrbi. Vse večjo škodo povzročata marmorirana smrdljivka in plodova vinska mušica, invazivna škodljivca, ki izvirata iz Azije in se hitro širita po evropskih sadovnjakih.
"To sta trenutno dva ključna škodljivca, ki povzročata ogromno škode in predstavljata velik tehnološki izziv za pridelovalce," pravi Radikon. Težava je predvsem v tem, da gre za polifagna škodljivca, ki ne napadata le češenj, temveč številne druge rastline. Zaradi tega ju je zelo težko učinkovito zatirati.
Posebej zahtevna je plodova vinska mušica, ki napada plodove ravno v času njihove zrelosti. Samica z značilnim leglom zareže v kožico ploda in vanj odloži jajčeca. Posledice so lahko zelo hitre.
Obiranje le ročno
"Danes je češnja lahko še povsem zdrava, naslednje jutro pa že gnije. Ker se škodljivec pojavlja ravno v času obiranja, so možnosti zaščite precej omejene," pojasnjuje sogovornik.
Zaradi tega se vse več sadjarjev ozira po fizičnih načinih zaščite nasadov. Zaščitne mreže preprečujejo dostop škodljivcem do plodov, a takšna rešitev zahteva velike finančne vložke.
"Za učinkovito zaščito je treba pokriti celotna drevesa oziroma nasade. To pomeni precejšnje stroške, poleg tega pa imamo v Brdih še dodatno težavo z burjo, ki postavitev takšnih sistemov otežuje," pojasnjuje Radikon.
Tehnološki izzivi pa niso edina težava pridelovalcev. Češnja ostaja ena najbolj zahtevnih sadnih vrst tudi zaradi obiranja, saj je še danes ni mogoče strojno pobirati.
"To je posebnost češenj v primerjavi z mnogimi drugimi sadnimi vrstami. Obiranje je mogoče izključno ročno. Takšnih delavcev, ki bi to delo obvladali in bi ga želeli opravljati, ni veliko, zato večino dela opravijo pridelovalci sami skupaj z družinskimi člani," pravi Radikon.
Ob tem opozarja, da se številni potrošniki pogosto ne zavedajo, koliko dela je vloženega v vsak kilogram češenj. Poleg obiranja je treba plodove še prebrati, sortirati in pripraviti za prodajo.
Cena do 18 evrov? To ni značilno za briške češnje
Na začetku sezone so marsikoga presenetile informacije o češnjah, ki so na nekaterih ljubljanskih tržnicah dosegle ceno tudi do 18 evrov za kilogram. Radikon ocenjuje, da takšne cene nikakor niso značilne za briške češnje in ne odražajo običajnih razmer na trgu, saj so bile njihove maloprodajne cene precej nižje od zneskov, o katerih se je poročalo.
"Maloprodajna cena briških češenj se je letos večinoma gibala med šest in osem evrov za kilogram. Seveda so možna odstopanja pri posebej kakovostnih plodovih ali posameznih sortah, vendar bistvenih podražitev v primerjavi z lanskim letom ni bilo," pojasnjuje.
Pridelovalci se po besedah Radikona soočajo z vse višjimi stroški, a si po njegovih besedah ne želijo pretirano visokih cen. Te morajo predvsem pokriti stroške pridelave in omogočiti nadaljnje delo.
Prednost briških češenj vidi predvsem v njihovi svežini. Velik del pridelka se proda neposredno od sadjarja do kupca, zato plodovi ne preživijo več dni ali celo tednov v transportu in skladiščih.
Prihaja tudi do zlorab na trgu
Briške češnje veljajo za enega najbolj prepoznavnih sadjarskih proizvodov v Sloveniji, zato se občasno pojavljajo tudi zlorabe njihovega imena, o čemer poročamo vsako leto.
"To stroko zelo žalosti. Največ briških češenj pride neposredno od pridelovalca do kupca, zato je sledljivost praviloma dobra. Težave se lahko pojavijo predvsem pri preprodaji," opozarja Radikon.
Kupcem svetuje, naj sadje kupujejo pri preverjenih ponudnikih in povprašajo po izvoru pridelka. Pri nadzoru porekla pa vidi pomembno vlogo pristojnih inšpekcijskih služb.
Eden najbolj prepoznavnih simbolov Goriških brd
Češnje ostajajo eden najbolj prepoznavnih simbolov Goriških brd, čeprav je danes gospodarsko najpomembnejša panoga vinogradništvo. Nekoč je bilo sadjarstvo v Brdih precej pomembnejše, danes pa predstavlja predvsem dopolnilno panogo številnim kmetijam. Kljub temu si pridelovalci želijo, da bi se nasadi ohranili in razvijali tudi v prihodnje.
To pa ne bo enostavno. Poleg škodljivcev in vremenskih tveganj se soočajo z vse višjimi stroški pridelave, potrebami po namakanju ter naložbami v zaščitne sisteme. Kljub temu med briškimi sadjarji ne manjka vztrajnosti.
"Težav je veliko, vendar verjamem, da pridelovalci ne bodo odnehali. Treba se bo prilagajati novim razmeram in iskati rešitve, da bo pridelava češenj v Brdih ostala tudi v prihodnje," sklene Radikon.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
