Matoz obljubil vitkejše ministrstvo: "Čim ceneje in čim bolj vitko"
Po potrditvi 16. slovenske vlade novi ministri prevzemajo resorje. Primopredaje bodo pokazale prve poudarke Janševe ekipe.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po potrditvi nove, 16. slovenske vlade se politično dogajanje danes seli iz državnega zbora na ministrstva. Novi ministri prevzemajo resorje, odhajajoči pa jim predajajo odprte zadeve, nedokončane projekte in težave, ki jih bodo pričakale že prvi dan mandata.
Primopredaje bodo ponudile prve poudarke ekipe Janeza Janše: kje bo iskala kontinuiteto, kje napoveduje spremembe in kateri resorji bodo že na začetku pod največjim pritiskom.
Dogajanje spremljamo v živo.
Janševa vlada zamenjala vrh policije
Ena prvih kadrovskih potez nove vlade je zadela vrh policije. Danijel Lorbek, ki policijski sistem pozna že skoraj štiri desetletja, je razkril, kaj bo najprej preveril, kako bo reševal kadrovsko stisko in kaj pomeni napovedana vrnitev avtocestne policije.
Lorbek je govoril o kadrovski stiski, reorganizaciji in vrnitvi avtocestne policije.
Kirbiš Rojs pri Propsu prevzela lokalno samoupravo
Monika Kirbiš Rojs je po primopredaji z Aleksandrom Jevškom posle prevzela še od Franca Propsa. Od njega prevzema področje lokalne samouprave, ki se po reorganizaciji vlade seli iz javne uprave v ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.
Nova ureditev pod isto ministrstvo združuje občine, regionalni razvoj in evropska kohezijska sredstva. Kirbiš Rojs je že ob predstavitvi poudarjala manj centralizirano odločanje in večjo vlogo regionalne ravni, med drugim tudi z argumentom, da bi Slovenija s pokrajinami lažje črpala evropska sredstva.
Za novo ministrico bo zato ena prvih preizkušenj, ali bo združitev teh področij prinesla bolj usklajeno odločanje med državo in občinami ali predvsem novo organizacijsko postavitev. Odprto ostaja tudi vprašanje, kako daleč bo nova vlada dejansko šla pri regionalizaciji in prenosu odločanja iz Ljubljane na nižje ravni.
Kajzer na zunanjem ministrstvu začel tehnično primopredajo
Tone Kajzer je na zunanjem ministrstvu danes začel tehnični del primopredaje poslov, politični del pa bo sledil prihodnji teden, ko se z dopusta vrne dosedanja ministrica Tanja Fajon.
Kajzer je med prednostnimi nalogami že napovedal krepitev vloge Slovenije v EU in Natu, več gospodarske diplomacije, tesnejše sodelovanje z ZDA, dobre odnose s sosedami ter podporo širitvi EU na Zahodni Balkan. Po prisegi je dejal, da se želi najprej pogovoriti z zunanjimi ministri sosednjih držav.
Šircelj prevzel finance, napoveduje razbremenitev dela
Novi finančni minister Andrej Šircelj je posle prevzel od Klemna Boštjančiča. Med prvimi usmeritvami je izpostavil razbremenitev dela in spremembe davčnega sistema, ki naj bi bil bolj predvidljiv, ob tem pa naj bi država ob spoštovanju fiskalnih pravil postopno krepila svojo konkurenčnost.
Boštjančič je ob predaji poudaril, da je ministrstvo v zadnjih letih delovalo v zahtevnih okoliščinah, ki so jih zaznamovali mednarodni pretresi, energetska kriza in poplave avgusta 2023. »Kljub temu nam je uspelo ohraniti stabilnost in normalno delovanje države ter izboljšati bonitetne ocene. Postavili smo tudi odlične temelje razvoju kapitalskega trga in finančnega opismenjevanja,« so njegove besede povzeli na ministrstvu.
Šircelj je ob prevzemu izpostavil stabilne, vzdržne in predvidljive javne finance ter makroekonomsko stabilnost v okviru evropskih fiskalnih pravil. Poleg davčnih sprememb napoveduje tudi spodbude za kapitalski trg, raziskave in razvoj, digitalizacijo, inovacije, podjetnost in zasebne investicije.
Matoz po prevzemu javne uprave napoveduje »bolj vitko« ministrstvo
Franci Matoz je po primopredaji s Francem Propsom ocenil, da na področju javne uprave ne prevzema razsutega sistema. Props mu je predstavil stanje na upravnih enotah, digitalizacijo upravnih postopkov ter področje nevladnih in prostovoljskih organizacij, Matoz pa je dejal, da so bile »določene stvari zelo v redu narejene« in da je imel občutek, da je »večina stvari kar dobro nastavljenih«. Kot prvo nalogo je izpostavil upravne enote, kjer bo treba po njegovih besedah nadaljevati izboljšave pri »servisu občanom«.
Več sprememb je napovedal pri organizaciji novega, precej širšega ministrstva. Matoz zdaj pod isto streho združuje notranje zadeve, javno upravo in še del pristojnosti nekdanjih resorjev, zato bo po njegovih besedah najprej sledila nova sistemizacija.
Tako bodo pregledali, katere službe se po združitvi podvajajo, kje so ljudje lahko prerazporejeni in kako lahko ministrstvo deluje z manj prekrivanja. Cilj je opisal z besedami, da bodo poskušali zadeve urediti »čim ceneje in čim bolj vitko«.
Na vprašanje, kaj to pomeni za zaposlene, je Matoz dejal, da bodo, če bo kdo »viška oziroma presežek«, ravnali skladno z zakonodajo. S tem ni napovedal takojšnjih odpuščanj, ampak običajen formalni postopek po reorganizaciji: najprej pregled delovnih mest, nato iskanje premestitev oziroma drugih rešitev, če pa to ne bo mogoče, postopke za presežne delavce. Sam je poudaril, da mora biti novo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo »malo bolj vitko«, kot so bila dosedanja ministrstva skupaj.
Pri plačni reformi je bil precej zadržan. Ponovil je izhodišče, da bi nekatere »posamezne stebre« izvzeli iz enotnega plačnega sistema, kar bi lahko pomenilo ločene plačne ureditve za določene skupine v javnem sektorju. Časovnice še ni navedel; najprej naj bi pripravili strokovna izhodišča, nato pa odprli usklajevanja s sindikati in drugimi deležniki. Na vprašanje, kaj bo s plačno reformo, ki je že v teku, je odgovoril samo: »Poteka.«
Pri nevladnih organizacijah pa konkretnih ukrepov še ni razkril. Props mu je predal informacijo, da sta bili sprejeti dve petletni strategiji za nevladne in prostovoljske organizacije, Matoz pa je na vprašanje o morebitnih revizijah ali spremembah financiranja odgovoril, da so izhodišča zapisana v koalicijski pogodbi in da bodo o načinu ukrepanja govorili pozneje.
Rifelj prevzela del Maljevčevega resorja
Simon Maljevac je del poslov nekdanjega ministrstva za solidarno prihodnost predal Poloni Rifelj, novi ministrici za okolje in prostor. Ta prevzema tudi stanovanjsko politiko, ki se po reorganizaciji vlade vrača pod širši okvir prostora, graditve in okolja.
Rifelj področja ne prevzema povsem od zunaj, saj je v prejšnji vladi že sodelovala z Luko Mescem oziroma delovala na področjih, ki so se prepletala z resorjem solidarne prihodnosti. Zdaj jo čaka predvsem vprašanje, ali bo nova vlada nadaljevala Maljevčev model stanovanjske politike ali ga preoblikovala.
Ribič prevzela resor od Mesca in Maljevca
Mateja Ribič je prevzela posle na novem ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, v katerega se selijo področja, ki sta jih doslej vodila Luka Mesec in Simon Maljevac. Gre za enega bolj občutljivih resorjev nove vlade, saj združuje družinsko politiko, socialne prejemke, položaj invalidov, dolgotrajno oskrbo in domove za starejše.
Ribič, nekdanja direktorica doma starejših in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, bo morala že na začetku pokazati, kako namerava urediti dolgotrajno oskrbo, ki ostaja ena največjih odprtih socialnih tem. Na zaslišanju je med prvimi nalogami izpostavila poenotenje plačil za stanovalce domov za starejše in hitrejše odločanje o pravicah. Pri socialnih prejemkih napoveduje strožji nadzor nad zlorabami, pri družinski politiki pa postopno uvedbo brezplačnega vrtca in ukrepe, s katerimi želi vlada odgovoriti na slabo demografsko sliko.
Kirbiš Rojs od Jevška prevzela kohezijo in regionalni razvoj
Monika Kirbiš Rojs je od Aleksandra Jevška prevzela ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Resor bo v novem mandatu pomemben predvsem zaradi črpanja evropskih sredstev, priprave nove finančne perspektive in razmerja med državo, občinami ter regijami.
Kirbiš Rojs je že ob predstavitvi napovedala, da si želi manj centralizirano odločanje o evropskem denarju. »Prepričana sem, da bi, če bi imeli pokrajine, lažje in učinkoviteje črpali evropska sredstva in bi bili tudi konkurenčni sosednjim državam, ki imajo pokrajine, kot so Avstrija, Italija, Hrvaška,« je dejala.
Fridl Jarc ob prevzemu kulture napovedala spremembe pri RTV
Asta Vrečko je kulturni resor predala Ignaciji Fridl Jarc. Ob predaji sta pregledali odprte investicije, zakonodajo in kohezijske projekte, Vrečko pa je dejala, da ministrstvo predaja »v dobri kondiciji«, s sredstvi, ki so »trenutno najvišja v zgodovini, skoraj 300 milijonov«.
Najbolj politično občutljivo vprašanje novega mandata bo RTV Slovenija. Fridl Jarc je že na zaslišanju napovedovala spremembe zakona o RTV, danes pa konkretnih rešitev še ni razkrila. Dejala je, da bodo najprej pripravili »zelo temeljito analizo«, kako se financirajo javni zavodi v drugih evropskih državah, in poudarila, da morajo direktorji javnih zavodov delovati »v duhu dobrega gospodarja«.
Na vprašanje, ali razmišlja tudi o spremembah nadzora in upravljanja RTV, je odgovorila previdno: »Vsaka zakonodaja na ministrstvu za kulturo se bo pripravljala temeljito, z vsemi strokovnimi analizami.« Prav pri upravljanju zavoda pa je pričakovati največ politične napetosti. Opozicija bo pozorna predvsem na to, ali bo nova vlada poskušala RTV znova preoblikovati po vzoru zadnje Janševe vlade, ko so se razmere na javnem zavodu zaostrile zaradi očitkov o političnem vplivu na vodenje, uredniške odločitve in programsko politiko.
Arčon posle predal Suzani Lep Šimenko
Matej Arčon je na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu posle predal novi ministrici Suzani Lep Šimenko. Gre za resor brez klasičnega ministrstva. Njegova naloga je med drugimi vzdrževati stik države s slovenskimi skupnostmi v zamejstvu in po svetu, od sosednjih držav do izseljenskih skupnosti na drugih celinah. Lep Šimenko področje pozna tudi iz državnega zbora, kjer je vodila komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Lep Šimenko napoveduje večji poudarek gospodarskemu sodelovanju s Slovenci zunaj meja, tudi z željo, da bi jih bolj pritegnili k vlaganjem v Slovenijo. Med prednostnimi nalogami so še mladi, štipendiranje, ohranjanje slovenskih oziroma dvojezičnih šol in vrtcev ter poenostavitev prijav na razpise. Ob zaslišanju je zatrdila, da se sredstva za Slovence zunaj meja ne bodo zmanjševala, obenem pa napovedala posodobitev strategije odnosov Slovenije s Slovenci zunaj meja, ki je iz leta 2016.
Cigler Kralj: pregled zakona o zaščiti živali, umik prehranskih smernic
Janez Cigler Kralj je po primopredaji z Matejo Čalušić kot prvi nalogi izpostavil krepitev odpornosti kmetijstva na naravne nesreče in hitrejše črpanje evropskih sredstev. Opozoril je, da je Slovenija že v časovni stiski, saj mora do konca leta pripraviti strateški načrt za novo finančno perspektivo.
Najbolj konkretno je napovedal pregled zakona o zaščiti živali, pri čemer je dejal, da bodo šli »v smer zdravega razuma« in »korak bližje kmetom, rejcem«.
Ob tem je poudaril, da ne napoveduje ukinitve prepovedi baterijske reje, temveč iskanje rešitve za podaljšanje prehodnega obdobja: »Ne bomo delali nekih salt, ampak bomo šli z roko v roki, bomo poslušali stroko.«
Potrdil je tudi umik prehranskih smernic, ki jih je označil za »malo neposrečeno zgodbo«. Čalušić mu je ob predaji zaželela uspeh in poudarila, da bi morale ostati skupne točke prehranska varnost, prehranska suverenost in krepitev slovenskih kmetij.
Lorbek prevzel vodenje policije, ob 13. uri pred medije
Po imenovanju Danijela Lorbka za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije je bila danes na Generalni policijski upravi opravljena tudi primopredaja poslov. Vlada ga je na položaj imenovala včeraj na predlog novega ministra za notranje zadeve Francija Matoza. Lorbek bo prve poudarke po prevzemu vodenja policije predstavil ob 13. uri na izjavi za medije na ministrstvu za notranje zadeve.
Ostrc napoveduje reorganizacijo, ne še ene reforme
Ostrca na začetku mandata čakajo predvsem dolge čakalne dobe, kadrovske stiske in dostopnost primarne ravni, pa tudi vprašanje, kako denar, ki ga država že namenja zdravstvu, učinkoviteje pretvoriti v storitve za bolnike. Na zaslišanju je poudaril, da »pacient mora postati središče zdravstvenega sistema«, pri čemer glavne težave ni videl v kakovosti storitev, temveč v tem, da ljudje do njih prepogosto ne pridejo pravočasno. Zato je svojo osrednjo napoved strnil v stavek: »Ne potrebujemo še ene reforme, ampak reorganizacijo.«
Najbolj občutljivo bo vprašanje razmerja med javnim in zasebnim delom zdravstva. Ostrc zagovarja vključitev vseh razpoložljivih zmogljivosti, opozicija pa opozarja, da bi tak pristop lahko odprl vrata večji vlogi zasebnih izvajalcev in koncesionarjev, ne pa nujno okrepil javnega sistema.
Prevolnik Rupel posle predala Ostrcu
Valentina Prevolnik Rupel je zdravstveni resor predala Tadeju Ostrcu, ki prevzema eno najzahtevnejših ministrstev nove vlade. Zdravstvo ostaja področje, na katerem se politične napovedi najhitreje srečajo z vsakdanjo izkušnjo ljudi: z dostopom do osebnega zdravnika, čakalnimi dobami, delovanjem bolnišnic in odnosom države do zdravstvenega osebja.
Ostrc, po izobrazbi zobozdravnik in specialist stomatološke protetike, se na ministrstvo vrača tudi z izkušnjo državnega sekretarja iz časa ministra Danijela Bešiča Loredana.
Logar pri Hanu prevzel gospodarski del resorja
Anže Logar je po jutranji primopredaji pri Luki Mescu posle prevzemal še od Matjaža Hana. Od njega prevzema gospodarski, turistični in športni del dosedanjega ministrstva, ki se v novi vladni postavitvi povezuje s področjem dela. S tem Logar dokončno prevzema enega širših in politično zahtevnejših resorjev nove vlade. Uradni opis novega ministrstva poudarja konkurenčno okolje za gospodarstvo, kakovostna delovna mesta in večjo mednarodno konkurenčnost Slovenije.
Cigler Kralj prevzema kmetijski resor
Janez Cigler Kralj je posle na kmetijskem ministrstvu prevzel od Mateje Čalušić. Prevzema resor, ki bo v novem mandatu močno vezan na vprašanje prehranske varnosti, položaja kmetov, gozdarstva, podeželja in upravljanja evropskih kmetijskih sredstev. Na zaslišanju je podporo odbora dobil z devetimi glasovi za in šestimi proti, kot glavno usmeritev pa napovedal »močno razbremenitev kmeta« in bolj praktične rešitve po zgledu drugih držav.
Vrtovec prinaša obrat pri podnebni politiki
Vrtovca čakajo predvsem veliki infrastrukturni in energetski projekti: širitev avtocest, tretja razvojna os, železnice, hitrejše umeščanje projektov v prostor in pospešitev postopkov za JEK 2. Sam je že napovedal pregled finančnega stanja ministrstva, investicij, podpisanih pogodb in projektov, ki čakajo na izvedbo. Ena njegovih prvih politično odmevnih napovedi so nočna dela na najbolj obremenjenih cestnih odsekih; o zastojih je dejal, da so »eno osrednjih vprašanj« mandata, pri Postojni in Domžalah pa pričakuje dela tudi ponoči.
Najbolj občutljiv del njegovega nastopa ni osebna afera, temveč programski obrat pri energetiki. Vrtovec je napovedal »pametno, stvarno energetsko politiko« in zavrnil »zeleno aktivistično energetsko politiko«, kot ključni projekt mandata pa postavil pospešitev JEK 2, ne »kvazizelenega dogovora«. Politične polemike lahko sprožijo tudi posebni zakoni za hitrejše umeščanje projektov, odnos do vetrne energije, napovedane revizije pri Borzenu in podnebnem skladu ter vprašanje, koliko prostora bo pri velikih projektih ostalo za okoljske presoje in lokalne skupnosti.
Vrtovec prevzema infrastrukturo in energetiko
Jernej Vrtovec se vrača na področje, ki ga dobro pozna, saj je ministrstvo za infrastrukturo vodil že v tretji Janševi vladi. Tokrat prevzema širši resor infrastrukture in energetike, ki po reorganizaciji združuje klasično infrastrukturno politiko ter del pristojnosti nekdanjega ministrstva za okolje, podnebje in energijo, med drugim energetiko, trajnostno mobilnost in javni potniški promet. Prvi del primopredaje je opravil z Bojanom Kumrom, saj se energetika vrača pod združeni infrastrukturno-energetski resor.
Rončevića čakajo ga učni načrti, matura in občutljiva razprava o »nevtralni šoli«
Rončevića že na začetku čaka eden najbolj občutljivih javnih sistemov. Napovedal je pregled učnih načrtov, reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, ustanovitev učiteljske zbornice ter močnejše povezovanje univerz, raziskovanja in gospodarstva.
Osrednja politična razprava se bo verjetno vrtela okoli njegove napovedi »ideološko nevtralne šole«, ki jo sam razlaga kot šolo, ki učencev ne uči, »kaj morajo misliti, ampak kako misliti«.
Kritiki v tem vidijo tveganje za politične posege v že pripravljeno kurikularno prenovo, dodatna vprašanja pa se odpirajo tudi pri financiranju javnih in zasebnih programov ter njegovi pretekli vlogi v visokošolskem prostoru.
Rončević prevzema šolstvo, znanost in mladino
Borut Rončević je pri Igorju Papiču prevzel del poslov novega ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. Gre za resor, ki po reorganizaciji vlade združuje področja, ki so bila doslej razdeljena med šolstvo ter visoko šolstvo, znanost in inovacije. Rončević tako prevzema široko ministrstvo: od vrtcev, osnovnih in srednjih šol do univerz, raziskovanja, inovacij in mladinske politike. V novo ekipo je že napovedal Mojco Škrinjar, Roka Straška, Majo Kocjan in Bredo Mulec.
Matoz: stanje v policiji »ni najbolj rožnato«
Franci Matoz je po primopredaji z Brankom Zlobkom notranji resor prevzel z oceno, da stanje v policiji »ni najbolj rožnato«, pri čemer je dodal, da to ne leti na dosedanjega ministra, ampak na širšo sliko v sistemu. Novo obdobje je napovedal kratko: »Dosti ni časa, treba je delati, gremo.«
Zlobko je ob predaji poudaril, da je ministrstvo vodil v zahtevnem obdobju, zlasti zaradi varnostnih razmer na jugovzhodu države. Med opravljenim je izpostavil spremembe policijske zakonodaje, tako imenovani šutarjev zakon, nov zakon o varstvu javnega reda in miru, ukrepe proti nasilju na športnih prireditvah in pripravo dveh reševalnih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč.
Matoz je napovedal hitro preverjanje možnosti za ponovno vzpostavitev avtocestne policije. Po njegovih besedah je to zaradi prometne varnosti in razmer na avtocestah treba izvesti »čim prej«, na vprašanje, ali bodo kadre jemali tudi z lokalnih postaj, pa je odgovoril: »Seveda, logično.«
Napovedal je tudi razpis za direktorja policije s polnim mandatom, pri čemer mora pred tem urediti še vprašanja, povezana z zakonom o javnih uslužbencih in natečajno komisijo. Ob združevanju ministrstev je nakazal tudi možnost presežnih kadrov v javni upravi, če jih ne bo mogoče prerazporediti na druga delovna mesta.
Policija, javna uprava in Matozova politična prtljaga
Matoz prevzema enega politično najbolj občutljivih resorjev, saj bo kot notranji minister odgovoren tudi za policijo. Njegovo imenovanje je sprožilo pomisleke predvsem zato, ker je dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS, med drugim tudi v zadevi Trenta; Janša je očitke zavrnil z razlago, da je Matoz izbran zaradi izkušenj, poznavanja resorja in operativnosti.
Dodatno pozornost bo zbujala tudi napovedana vrnitev Franca Kanglerja, ki naj bi postal državni sekretar za policijo in migracije; Kangler je to funkcijo opravljal že v tretji Janševi vladi, pred politično kariero pa je bil kriminalist.
Matoz je ob zaslišanju napovedal reorganizacijo kriminalistične policije, ponovno uvedbo avtocestne policije, ostrejši nadzor nad nezakonitimi migracijami, debirokratizacijo policije, vitkejšo javno upravo in ločene plačne sisteme za nekatere poklicne skupine.
Matoz pri Zlobku prevzema razširjeni resor notranjega ministrstva
Franci Matoz je posle na ministrstvu za notranje zadeve prevzel od dosedanjega ministra Branka Zlobka. Ne gre le za klasično primopredajo na notranjem resorju, saj bo ministrstvo po reorganizaciji vlade združevalo notranje zadeve, večji del javne uprave in del področja digitalne preobrazbe. Iz pristojnosti novega ministrstva je izvzeta lokalna samouprava, ki po novem sodi pod ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.
Prva naloge Hajdinjaka
Hajdinjaka na ministrstvu čakajo predvsem tri velike naloge: povečanje obrambnih izdatkov, kadrovska stabilizacija Slovenske vojske in modernizacija opreme. Že na zaslišanju je napovedal krepitev položaja Slovenije v Natu, nadaljevanje vzpostavljanja srednje bataljonske bojne skupine, razvoj obrambne industrije, preoblikovanje OVS ter revizije ključnih obrambnih poslov.
Politično najbolj občutljiva bodo vprašanja, koliko denarja bo Slovenija dejansko namenila obrambi, ali bo mogoče zapolniti kadrovske vrzeli v vojski in kako daleč bo šla razprava o rezervni sestavi oziroma morebitnem naborništvu. Ob Hajdinjaku ostaja tudi politična prtljaga iz časa vodenja Darsa in očitkov o domnevno spornih poslih oziroma financiranju NSi; sam je očitke zavračal, KPK pa nekaterih navedb v postopkih, povezanih z Darsom, ni potrdila.
Hajdinjak obrambni resor prevzel od Sajovica
Na ministrstvu za obrambo je posle od Boruta Sajovica prevzel novi minister Valentin Hajdinjak. Pred ministrstvom so ga sprejeli z vojaškimi častmi, kar je primopredaji dalo bolj slovesen ton kot na večini drugih resorjev.
Hajdinjak prevzema ministrstvo v času, ko obramba ni več obrobna proračunska tema, temveč eno ključnih vprašanj varnosti, zavezništva v Natu in odpornosti države. Ob klasičnih vojaških nalogah bo pod njegovim resorjem tudi sistem zaščite in reševanja, ki je v zadnjih letih zaradi ujm, poplav in podnebnih tveganj postal eden najbolj vidnih delov obrambnega sistema.
Logar pri Mescu prevzel del novega združenega resorja
Anže Logar je dopoldne pri Luki Mescu začel prevzemati enega širših resorjev nove vlade. Od dosedanjega ministra za delo prevzema predvsem področje dela, trga dela in socialnega dialoga, ki bo po novem povezano z gospodarstvom in športom v enem ministrstvu.
Prav ta združitev bo ena prvih preizkušenj novega ministra: kako uskladiti interese podjetij, sindikatov in zaposlenih ter napovedi o razbremenitvah povezati z vprašanji plač, delovnih razmer in pravic. Logarja danes čaka še primopredaja gospodarskega dela resorja.
Golob Janši ob predaji poslov zaželel vse dobro
Prenos poslov med nekdanjim predsednikom vlade Robertom Golobom in novim predsednikom vlade Janezom Janšo je bil opravljen že v četrtek zvečer, kmalu po imenovanju ministrske ekipe v državnem zboru. Golob je nasledniku zaželel uspešno delo in poudaril, da si želi nadaljevanja dobrega stanja države.
Janša se mu je zahvalil za opravljeno delo na področjih, ki jih ocenjuje kot uspešna, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo mogoče sodelovati tudi v prihodnje. Današnje primopredaje po ministrstvih bodo zato pomenile še operativni del menjave oblasti.
Kajzer že govoril z izraelskim zunanjim ministrom
Novi zunanji minister Tone Kajzer je že po prevzemu funkcije opravil pogovor z izraelskim zunanjim ministrom Gideonom Saarom. Ta mu je čestital ob imenovanju in napovedal odprtje izraelskega veleposlaništva v Ljubljani, prvega v Sloveniji.
Kajzer je pogovor označil za konstruktiven in pozdravil napoved odprtja ambasade. Na izmenjavo se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je zapisal, da pričakuje novo obdobje v odnosih med Slovenijo in Izraelom.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
