Predlog testiranja vključuje tudi alkohol, konoplja izvzeta
Stranka Resnica je v državni zbor vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Predlog zakona uvaja sistem testiranja najvišjih državnih funkcionarjev na prisotnost prepovedanih drog z namenom krepitve integritete javnih funkcij, odgovornega opravljanja javnih funkcij ter zaupanja javnosti v delovanje državnih institucij,« so zapisali ob vložitvi predloga. Če bo predlog sprejet, se bodo morali testirati tudi premier, ministri, poslanci in državni sekretarji.
Tudi nenapovedani alkotesti, konoplja pa dovoljena
Preizkus bi bil nenapovedan, poleg testiranja na prisotnost prepovedanih drog v organizmu bi opravljali tudi nenapovedane preizkuse alkoholiziranost.
Pozor, konoplje ne štejejo med prepovedane droge, saj se v stranki zavzemajo za njeno legalizacijo. Ali natančneje, z njihovim zapisom: »V predlogu zakona smo v 4. členu zapisali tudi: 'Za prepovedane droge se ne štejejo substance, ki se v skladu s posebnimi predpisi uporabljajo kot zdravila in konoplja'.«
Žrebanja štirikrat letno, poslanec izbran največ dvakrat
Kako so si zamislili testiranja? Izvedli bi ga na podlagi nakjučnega računalniškega žreba štirikrat letno, pri čemer bi bilo v vsakem krogu izbranih 10 odstotkov vseh funkcionarjev. Posameznik bi lahko bil izžreban največ dvakrat v istem koledarskem letu. Žreb bi potekal nenapovedano pod nadzorom mandatno-volilne komisije s pomočjo certificiranega računalniškega algoritma.
Za izvedbo testiranj in laboratorijskih analiz bi bil pristojen Inštitut za sodno medicino medicinske fakultete, ki bi moral zagotavljati uporabo mednarodno priznanih in akreditiranih metod ter visoko raven varovanja osebnih podatkov in sledljivosti postopkov. Analize bi se izvajale na podlagi vzorcev las, urina ali krvi, pri čemer zakon določa uporabo najmanj invazivne metode odvzema, ki še zagotavlja zanesljiv rezultat. Možna bi bila tudi prostovoljna testiranja.
Rezultati testiranj bi bili zaupni, javno dostopne evidence ne bi bile vzpostavljene. Ob vsakem odvzemu bi se vzorec razdelil na primarni in kontrolni del, funkcionar pa bi imel v primeru pozitivnega rezultata pravico do ugovora in dodatne potrditvene analize.
In kdaj bi potem javnost izvedela za rezultate? Ni povsem jasno. »V primeru dokončno pozitivnega izvida ali neupravičene zavrnitve testiranja zakon predvideva sprožitev ustreznih postopkov zaradi hujše kršitve dolžnega ravnanja in integritete funkcije. Za ministre in državne sekretarje bi to pomenilo predlog razrešitve, za poslance pa sprožitev postopkov po Kodeksu ravnanja poslancev Državnega zbora,« so si zamislili pri Resnici.
Financiranje testiranj bi plačali davkoplačevalci.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
