Predsednica miri, Janša zaostruje: spor o legitimnosti volitev se poglablja
Predsednica države Nataša Pirc Musar je začela pogovore s predstavniki strank, ki so se uvrstile v državni zbor, o sestavi nove koalicije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na neformalnih srečanjih s predstavniki parlamentarnih strank predstavila jasne časovne okvire za oblikovanje nove vlade.
Ob tem pa je z ostrim opozorilom o tujem vpletanju v volitve neposredno določila politični ton prihodnjih tednov.
Neformalni pogovori pri predsednici republike sledijo petkovemu sestanku. Na tega je predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob povabil vse stranke, ki so prestopile parlamentarni prag, z izjemo stranke SDS. Vabilu na pogovore pa se niso odzvali predstavniki skupne liste NSi, SLS in Fokus.
Časovnica in kontekst predsedničinega opozorila
Nataša Pirc Musar je sogovornikom pojasnila ustavne roke in kot prvi ključni mejnik izpostavila 10. april, ko bodo poslanci predvidoma volili novega predsednika državnega zbora.
Pojasnila je, da takoj po objavi uradnih izidov volitev s strani Državne volilne komisije sledi sklic prve seje novega parlamenta. Roki se bodo seveda zamaknili, če poslanci 10. aprila državnega zbora ne bodo uspešno konstituirali.
V nasprotnem primeru ji ustava in poslovnik nalagata dolžnost, da najkasneje do 10. maja državnemu zboru predloži kandidata za predsednika vlade.
Predsednica je napovedala, da bo mandat ponudila izključno tistemu, ki bo izkazal podporo vsaj 46 poslank in poslancev. V trenutnih geopolitično zahtevnih okoliščinah želi namreč omogočiti čim hitrejše oblikovanje vlade in se izogniti dodatnemu zavlačevanju postopkov, kar ocenjuje kot povsem neodgovorno početje.
Brez soglasja kandidata predloga za mandatarja ne more vložiti, hkrati pa je opozorila, da v prvem krogu mandatarja predlaga izključno ona.
Od bodoče vlade pričakuje predvsem spoštovanje človekovih pravic, neodvisnih institucij, svobode medijev in nevladnih organizacij.
O aferi Black Cube
Predsednica republike je ob tem odločno komentirala tudi tuje vpletanje v volitve. Poudarila je, da po informacijah s seje Sveta za nacionalno varnost prav nič ne dvomi, da so se tuji akterji vpletali v slovenske volitve. Jasno je povedala, da si ne želi, da bi vlado sestavljal nekdo, ki je na volitve poskušal vplivati s pomočjo tujih akterjev.
S to izjavo je predsednica zelo očitno merila na predsednika stranke SDS Janeza Janšo. Poročilo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) je namreč tik pred volitvami razkrilo obiske predstavnikov izraelske zasebne obveščevalne agencije Black Cube na sedežu SDS in te obiske povezalo z objavo tajno posnetih pogovorov.
Čeprav Janša obtožbe zavrača in trdi, da gre izključno za detektivsko agencijo, predsednica republike ne skriva resnih zadržkov do podelitve mandata nekomu, ki je vpleten v takšne obveščevalne afere.
Pristojne institucije je pozvala, naj te zadeve čim prej razčistijo, hkrati pa je opozorila, da je politično kalkuliranje izjemno nevarno, dokler organi pregona ne pojasnijo, proti komu natančno so vložili ovadbe.
Pozvala je tudi k razjasnitvi afere "Maske padajo", ki po njenih besedah prav tako načenja kredibilnost države in politike. Odločno je zavrnila kakršnekoli dvome o legitimnosti volitev in poudarila, da trenutna organiziranost predčasnega glasovanja v posameznih krajih nikakor ni mogla vplivati na končni izid.
Razkorak med Golobom in Janšo
Na tem mestu nastaja izrazit razkorak med uradnimi postopki in trditvami predsednika stranke SDS. Medtem ko predsednica republike in preostali politični akterji že načrtujejo prihodnje korake na podlagi trenutnih volilnih rezultatov, Janez Janša legitimnost teh rezultatov ostro zavrača.
Pri predsednici se je sicer prvi zglasil Robert Golob, za njim pa so se na pol ure zvrstili še predstavniki preostalih strank po vrstnem redu, kot ga kažejo trenutni delni neuradni izidi.
Golob je že pred sestankom izjavil, da ne pričakuje hitrih rešitev o sestavi vlade. Prednost daje reševanju prihajajoče krize, ki bo po njegovih besedah res huda, zato si želi, da bi vse dobronamerne politične sile začele pravočasno snovati zaščitne ukrepe.
Po sestanku je Golob pojasnil, da s predsednico delita pogled na časovnico in pomen 10. aprila. Iskanje 46 poslanskih glasov trenutno ne predstavlja njegove največje prioritete.
Veliko več mu namreč "pomeni sodelovanje vseh strank v okviru koalicije narodne enotnosti pri pripravi kriznih ukrepov". Oblikovanje takšnega zavezništva utemeljuje z dvema razlogoma; prvi je prihajajoča kriza, pri kateri se mudi, drugi pa je priložnost, da stranke na nasprotnih bregovih zgradijo medsebojno zaupanje ravno skozi sodelovanje na konkretnih ukrepih v korist ljudi in gospodarstva.
O imenih za predsednika državnega zbora še ne želi govoriti, saj ocenjuje, da v tem trenutku nihče še nima zagotovljenih 46 glasov.
Na področju boja proti korupciji Golob napoveduje nadaljevanje preteklih prizadevanj. S strankami že snujejo sistemske zakonske spremembe, saj izključevanje po njegovem mnenju ne prinaša rezultatov.
Zavrnil je očitke o domnevnem prelivanju državnega denarja k izbranim medijem in poudaril, da popolnoma zaupa v pravno državo ter poziva organe k hitri preiskavi. Dodal je, da "obstajajo drugi ljudje, ki imajo za strah bistveno več razlogov kot on".
Njegova ekipa že pospešeno pripravlja spremembo zakonodaje za oblikovanje strateških rezerv na področju zemeljskega plina. Pri reševanju težav v gospodarstvu načrtujejo ponovno aktivacijo ukrepov iz časa začetka vojne v Ukrajini v letu 2022. Zato Golob ocenjuje, da njegova stranka "preprosto nima časa za ukvarjanje s političnimi nasprotniki".
Janša opozarja na nezakonitosti in vlaga ugovore
Pred novinarje je stopil tudi Janez Janša, ki pa je izpostavil povsem drugačen pogled na trenutno povolilno dogajanje. Njegove izjave so se osredotočale izključno na domnevne nepravilnosti pri izvedbi volitev. Janša poudarja, da uradni rezultati volitev sploh še niso znani, saj pristojni še vedno štejejo glasovnice iz tujine. Tja so po njegovih navedbah poslali več kot 100.000 glasovnic, zato podatek Državne volilne komisije o 99,99 odstotka preštetih glasovnicah ocenjuje kot teoretično nemogoč.
Janša je izjemno kritičen do samega delovanja volilne komisije. Stranka SDS je zahtevala forenzično preiskavo računalniškega programa in kontrolo njegovega delovanja, vendar odgovora niso prejeli. Prav tako protestira, ker predstavnik stranke domnevno ni prejel vabila na štetje glasov, čeprav mu to pravico zagotavlja zakon.
Predsednik SDS izpostavlja vrsto domnevnih nepravilnosti; zatrjuje, da so organizatorji na predčasnem glasovanju postavili 24 nezakonitih volišč in da je na okrajih odločalo 40 od 88 volilnih komisij z nezakonito sestavo. Zaradi teh okoliščin ocenjuje, da bodo o rezultatih lahko govorili šele po končanih pravnih postopkih, stranka pa je že vložila večje število ugovorov. Izrazil je globoko nezadovoljstvo, ker naj bi novinarji prejeli odgovore na zavrnjene ugovore celo pred tistimi, ki so pritožbe vložili.
Kritičen je bil tudi do poskusov Roberta Goloba za sestavo koalicije in do njegovega odnosa z mediji.
Janša opozarja na domnevna dvojna merila, ko Golob nekaterim medijem prepove poročanje iz volilnega štaba, na nacionalni televiziji pa mu hkrati ustrežejo z nastopi. Prepričan je, da bi ob podobnem ravnanju v njegovi stranki protestirala vsa novinarska združenja.
Glede možnosti predčasnih volitev ostaja jasen in opozarja, da so te povsem realne, če parlament v treh poskusih ne izvoli predsednika vlade.
Pozicije preostalih strank
Sodelovanje z Robertom Golobom prav tako ostro zavračajo v zavezništvu strank NSi, SLS in Fokus. Jernej Vrtovec neposredno poudarja, da trenutna vladajoča opcija zaradi slabega vodenja politike v zadnjih štirih letih ne uživa njihovega zaupanja. Golobovo ponudbo razume predvsem kot oportunistično iskanje poslanskih glasov in zagotavlja, da njihovih devet poslancev ne bo podprlo levosredinske vlade, saj Slovenija po njegovem mnenju nujno potrebuje popoln politični obrat.
Predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han umirja strasti in ugotavlja, da izključno levosredinska ali desnosredinska vlada v trenutnih razmerah ne more uspešno delovati, zato politiko poziva k oblikovanju širše koalicije. SD daje prednost vsebini in sprejemanju nujne interventne zakonodaje, pri čemer Han dopušča možnost odhoda v opozicijo, a hkrati ocenjuje, da ima Golob največ možnosti za uspeh.
Predsednik stranke Demokrati Anže Logar po srečanju pričakuje dolgo povolilno debato. V tem trenutku ne more napovedati, ali bo prišlo do sestave koalicije ali do predčasnih volitev.
V procesu dogovarjanja bodo Demokrati po besedah predsednika stranke "igrali z odprtimi kartami", vendar Logar opozarja, da sestava koalicije zaradi zapletene kombinatorike ne bo enostavna. Stranka se bo udeležila sredinega sestanka pri predsedniku vlade, njihovi pogoji pa temeljijo izključno na rešitvah iz programa Uspešna Slovenija 2034.
Predstavnika stranke Levica Asta Vrečko in Luka Mesec sta izpostavila konstruktiven pristop. Na poskuse izključevanja s strani desnih strank sta odgovorila neposredno, pri čemer je Mesec ocenil, da te stranke očitno ne podpirajo narodne enotnosti.
Pri reševanju krize pričakujejo jasne odgovore in izpostavljajo stanovanjsko politiko ter dolgotrajno oskrbo. Mesec je odgovoril tudi na vprašanje o napovedani Janševi tožbi in pojasnil, da nima nobenih zadržkov pred sodnim soočenjem, kjer bi se z Janšo z veseljem pogovoril o zgodovini njegove korupcije, orožarskih poslih in aferi Patria.
Zoran Stevanović iz stranke Resni.ca po srečanju s predsednico republike izpostavlja predvsem iskanje načinov, kako zdržati močne pritiske z leve in desne strani. Opozarja na pritiske, ki ciljajo predvsem na Anžeta Logarja in rušijo poslanske skupine tistim predsednikom, ki niso osvojili mandata.
V stranki Resni.ca zato strogo zagovarjajo pravilo, da poslanci ne smejo prestopati med strankami. Stevanović sicer pozdravlja Golobovo popuščanje pri protikorupcijski zakonodaji in davčnem okolju, hkrati pa odločno zavrača kakršnokoli politično usklajevanje z Logarjem in napoveduje izrazit evroskepticizem ob prihajajoči energetski krizi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
