Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Komentar
Čas branja 12 min.

Google ima v rokah usodo novinarstva in demokracije. Kdo se mu bo uprl?


Žan Urbanija
21. 11. 2026, 05.14
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Novinarji raziskujejo, preverjajo in razkrivajo, Google pa lahko njihove ugotovitve uporabnikom ponudi brez obiska izvornega članka. Ko se zmanjšujejo prihodki medijev, ne izginjajo le službe, temveč tudi ljudje, ki nadzirajo porabo javnega denarja in ravnanje oblasti.

Blatni škorenj na časopisu_cleaned.png
Ž. U. / UI
google, umetna inteligenca, novice, časopis, algoritem, demokracija, mediji, nadzor oblasti.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Novinar več tednov raziskuje, zakaj je občina za gradnjo novega vrtca plačala milijon evrov več od prvotne ocene. Pregleduje pogodbe, preverja povezave med izvajalci, pridobiva dokumentacijo in odgovornim postavlja vprašanja, ki bi jih ti najraje preslišali. Nazadnje odkrije, da je podjetje, ki je dobilo posel, povezano z občinskim funkcionarjem. Zgodbo, ki je oblast sama zagotovo ne bi obešala na veliki zvon, razkrije javnosti.

Naslednji dan nekdo v Google vpiše vprašanje o sporni gradnji. Umetna inteligenca mu v nekaj sekundah ponudi odgovor, sestavljen na podlagi novinarjevih ugotovitev. Kdo je dobil posel, koliko je občina preplačala vrtec in kdo je s kom povezan. Vse bistveno, brez odpiranja članka.

Bralec je dobil odgovor. Google je obdržal uporabnika. Uredništvo, ki je opravilo delo, pa od tega obiska ni imelo ničesar.

Novinar je opravil preiskavo. Google je pobral sadove. Račun za opravljeno delo pa je ostal uredništvu.

To je vse bolj očitno protislovje digitalnega novinarstva. Podjetje, ki ne zaposluje novinarjev za preiskovanje lokalne korupcije, ne pridobiva dokumentov in ne prevzema odgovornosti za razkritja, lahko na njihovem delu gradi lastne storitve, obenem pa zmanjšuje potrebo po obisku medijev, ki so te informacije sploh ustvarili.

In če zaradi tega mediji izgubljajo prihodke, ne izgubljajo le denarja. Izgubljajo možnost, da bi naslednjo zgodbo sploh raziskali.

profimegoogle, umetna inteligenca, novice, časopis, algoritem, demokracija, mediji, nadzor oblasti.dia-0793736094.jpg
Profimedia
Google s spremembami iskalnika vpliva na vidnost spletnih medijev in količino obiska, ki ga prejmejo njihovi članki.

Google lahko povzame razkrito korupcijo. Ne more pa povzeti preiskave, ki je zaradi pomanjkanja denarja nikoli ni bilo.

Prav tu se konča razprava o klikih, algoritmih in oglaševalskih prihodkih. Začne se razprava o tem, kdo bo v prihodnosti sploh še nadziral oblast.

Demokracija namreč ne slabi le takrat, ko politiki utišajo novinarje. Slabi tudi takrat, ko novinarjev ni več dovolj, da bi odkrivali tisto, kar želi oblast prikriti. Ko nihče ne preveri sumljive pogodbe, nihče ne razišče porabe javnega denarja in nihče ne zastavi vprašanja, na katero odgovorni nočejo odgovoriti.

Za takšno utišanje novinarstva ni potrebna cenzura. Dovolj je poslovni model, ki tistim, ki informacije ustvarjajo, postopoma jemlje sredstva za njihovo delo.

In tu se skriva bistvo problema. Kako smo lahko dopustili, da ima eno samo zasebno tehnološko podjetje tolikšen vpliv na ekonomsko prihodnost neodvisnega novinarstva in posredno na demokratični nadzor nad oblastjo?

Če Google odloča, koliko ljudi bo prebralo novinarska razkritja, in s tem vpliva na to, koliko novih razkritij si bodo uredništva sploh lahko privoščila, ne govorimo več zgolj o prihodnosti spletnega iskanja. Govorimo o tem, koliko demokracije si bomo v prihodnosti še lahko privoščili.

google, umetna inteligenca, novice, časopis, algoritem, demokracija, mediji, nadzor oblasti.
Profimedia
1. Slovenski medijski prostor je zaradi omejenega jezikovnega trga še posebej občutljiv na gospodarske spremembe, ki vplivajo na prihodke uredništev.

Google spremeni pravila, medijem izginejo bralci

Google je 10. novembra začel novo temeljno posodobitev iskalnika, ki spreminja razvrščanje spletnih strani po vsem svetu. Takšne spremembe niso nič novega. Toda njihove posledice za medijsko industrijo postajajo vse hujše. In vse bolj razkrivajo, koliko moči nad pretokom informacij se je znašlo v rokah enega samega zasebnega podjetja.

Google si je v zadnjih desetletjih izboril položaj vratarja svetovnega spleta. Od njega ni odvisno le, katere novice bomo našli, temveč vse pogosteje tudi, ali jih bomo sploh opazili. Številni ugledni svetovni mediji poročajo o strmoglavih padcih obiska prek njegovega iskalnika, posledice pa segajo tudi na slovenski medijski trg. Čeprav spremembe vseh ne prizadenejo enako, razkrivajo skoraj absurdno razmerje moči.

Preberite še

Novinar lahko več tednov preiskuje korupcijo, razkriva zlorabe oblasti, pregleduje dokumente in preverja dejstva. Nato Google spremeni nekaj vrstic kode in njegova zgodba lahko izgine z radarja javnosti. Brez javne razprave, brez demokratičnega nadzora in brez posebne potrebe po pojasnjevanju.

Pri tem je ironija skoraj popolna. Google ne obiskuje občinskih sej, ne razkriva korupcijskih afer in ne postavlja neprijetnih vprašanj politikom. Lahko pa odločilno vpliva na to, koliko ljudi bo izvedelo za delo tistih, ki to počnejo. Rad bi ponujal odgovore, obdržal občinstvo in pobiral prihodke. Novinarjem pa vse bolj prepušča predvsem stroške in odgovornost. Če bi demokracija imela uporabniške pogoje, bi jih očitno danes pisali v Googlu.

Da ne gre zgolj za črnogledo napoved prihodnosti, kažejo podatki. Po ugotovitvah Reutersovega inštituta za preučevanje novinarstva, ki se sklicuje na podatke podjetja Chartbeat, se je obisk iz Googlovega iskalnika na stotinah medijskih spletnih strani med julijem 2025 in julijem 2026 zmanjšal za približno 40 odstotkov.

Takšnega padca ni mogoče odpraviti z zamahom roke ali ga pripisati običajnim nihanjem spletnega obiska. Za medij, ki se večinoma financira z oglaševanjem, lahko pomeni občutno manj prihodkov. Posledice se ne ustavijo pri številkah na zaslonu. Manj denarja lahko pomeni manj novinarjev, manj časa za raziskovanje in manj zgodb, ki jih nihče drug ne želi ali ne more odpreti.

google, umetna inteligenca, novice, časopis, algoritem, demokracija, mediji, nadzor oblasti.
Profimedia
Uporaba novinarskih vsebin v odgovorih umetne inteligence odpira vprašanja o plačilu njihovega ustvarjanja.

Najbolj skrb vzbujajoče je, da kakovost novinarskega dela pri tem ni nujno odločilna. Uredništvo lahko razkrije pomembno zgodbo, opravi vse potrebno preverjanje in izpolni svoje poslanstvo, pa je njen doseg kljub temu odvisen od pravil, ki jih Google spreminja po lastni presoji. Mediji morajo ta pravila upoštevati, pri njihovem oblikovanju pa imajo le malo besede.

Toda spreminjanje algoritmov je le del težave. Google namreč ne spreminja zgolj poti do informacij, temveč vse bolj posega v samo vlogo njihovega posrednika.

Dolga leta je bil dogovor, čeprav nikoli posebej zapisan, razmeroma preprost. Novinarji so informacije pridobivali, preverjali in objavljali, Google pa je uporabnikom pomagal najti njihove članke. Mediji so dobili bralce, Google pa iskalnik, v katerega so se ljudje vračali prav zaradi dostopa do koristnih vsebin.

Zdaj Google ta odnos postavlja na glavo. Namesto da bi uporabnika usmeril k tistemu, ki je informacijo pridobil, mu želi vse pogosteje ponuditi kar končni odgovor. S storitvama AI Overviews in AI Mode lahko uporabniki vse bistvene informacije dobijo neposredno v iskalniku, ne da bi sploh obiskali spletne strani, na katerih so nastale.

Kako pomembna je ta sprememba, kaže raziskava Pew Research Centra, ki je zajela skoraj 69.000 iskanj. Kadar je Google prikazal povzetek umetne inteligence, so uporabniki na običajen rezultat kliknili v zgolj osmih odstotkih primerov. Brez takšnega povzetka je bil delež skoraj dvakrat večji, 15-odstoten. Na povezavo do vira, ki ga je umetna inteligenca navedla v svojem odgovoru, pa je kliknil le odstotek uporabnikov.

google, umetna inteligenca, novice, časopis, algoritem, demokracija, mediji, nadzor oblasti.
Profimedia
Googlove storitve umetne inteligence uporabnikom omogočajo pridobivanje informacij brez obiska vseh izvornih spletnih strani.

Za uporabnika je to morda priročno. Za ustvarjalca informacij je lahko precej manj prijetno. Google lahko ponudi rezultat njegovega dela, ne da bi mu v zameno pripeljal bralca. Obisk, od katerega so odvisni oglaševalski prihodki in s tem financiranje novinarstva, ostane pri tehnološkem velikanu.

Tako nastaja protislovje, ki bi moralo skrbeti precej širše od novinarskih uredništev. Google za svoje odgovore potrebuje zanesljive in kakovostne informacije. Toda če hkrati zmanjšuje prihodke tistih, ki te informacije pridobivajo, spodkopava temelje lastnega informacijskega sistema.

Google želi postati kraj, kjer dobimo vse odgovore. Vprašanje je le, kdo bo še imel denar, čas in ljudi, da bo te odgovore sploh poiskal.

Ko zmanjka denarja za novinarje, imajo korist predvsem tisti, ki jih nadzorujejo

Predstavljajmo si manjše lokalno uredništvo, ki zaradi upada prihodkov odpusti edinega novinarja, ki redno spremlja občinske seje.

Občina bo še naprej objavljala sporočila za javnost. Župan bo predstavljal nove projekte, občinsko glasilo bo poročalo o dosežkih lokalne oblasti, podjetja pa bodo javnost obveščala o svojih uspehih.

029A8688.jpg
Andraž Purg
Lokalni novinarji spremljajo delovanje občinskih organov ter preverjajo porabo sredstev davkoplačevalcev.

Informacij ne bo zmanjkalo. Zmanjkalo bo ljudi, ki bi jih preverjali.

Kdo bo ugotovil, zakaj se je cena gradnje vrtca podvojila? Kdo bo preveril, zakaj je občina zemljišče prodala pod ocenjeno vrednostjo? Kdo bo pregledal pogodbe in razkril morebitne povezave med izvajalci in občinskimi funkcionarji?

Podobno velja za državno politiko.

Ministrstvo lahko zagotavlja, da socialno najšibkejši zaradi proračunskih sprememb ne bodo prizadeti. Toda v predlogu proračuna je za transfere posameznikom in gospodinjstvom predvidenih več sto milijonov evrov manj.

Novinar lahko preveri, od kod načrtovani prihranki, ali se bodo spremenili pogoji za pridobitev pomoči in kdo bi lahko občutil posledice. Za to potrebuje dokumente, sogovornike, znanje in predvsem čas.

Brez takšnega preverjanja lahko uradna razlaga postane praktično edina različica zgodbe.

Umetna inteligenca jo bo znala brez težav povzeti. Ne bo pa mogla povzeti preiskave, ki je ni nihče opravil.

In prav tu se pokaže, zakaj izguba prihodkov medijev ni zgolj gospodarska težava.

DET20211217_GIL7045.JPG
Bobo
Brez novinarskega preverjanja lahko izjave politikov in uradna sporočila institucij dobijo nesorazmerno velik vpliv na javno razpravo.

Ko uredništvo varčuje, najprej zmanjkuje časa za zahtevnejše zgodbe. Novinar, ki mora vsak dan pripraviti več kratkih prispevkov, težje več tednov raziskuje nepravilnosti. Manjša redakcija težje spremlja ministrstva, občine in državne institucije.

V ospredje zato vse pogosteje prihajajo informacije, ki so že pripravljene. Sporočila za javnost, izjave politikov, objave podjetij in poročila institucij.

To pa daje dodatno prednost prav tistim, ki imajo največ sredstev za odnose z javnostmi in največji interes, da sami oblikujejo svojo javno podobo.

Manj novinarjev pomeni manj neodvisnega preverjanja. Manj časa pomeni manj poglobljenih analiz in raziskav. Manj nadzora pa pomeni več prostora za nepravilnosti, neučinkovito porabo javnega denarja in zlorabe oblasti.

Cena takšnega razvoja je lahko precej višja od izgubljenih oglaševalskih prihodkov.

google, umetna inteligenca, novice, časopis, algoritem, demokracija, mediji, nadzor oblasti.
Profimedia
1. Google je postal eden ključnih posrednikov spletnih informacij, zato lahko njegove poslovne odločitve vplivajo tudi na financiranje medijev.

Ko izgine lokalni časopis, se lahko podraži tudi upravljanje občine

Da koristi neodvisnega novinarstva niso zgolj načelne, potrjujejo tudi raziskave.

V ameriški študiji, objavljeni v reviji Journal of Financial Economics, so raziskovalci preučevali posledice zapiranja lokalnih časopisov.

Ugotovili so, da so se po njihovem zaprtju dolgoročno povečali stroški zadolževanja lokalnih oblasti. Pri povprečni izdaji občinskih obveznic je lahko ugotovljena razlika pomenila približno 650.000 dolarjev dodatnih stroškov.

Raziskovalci so rezultate povezali z oslabljenim nadzorom nad lokalno oblastjo in manj učinkovitim upravljanjem javnih sredstev.

Čeprav ameriških številk ni mogoče neposredno prenesti v Slovenijo, je sporočilo raziskave pomembno. Novinarstvo ni koristno samo zato, ker javnost obvešča. S svojim nadzorom lahko prispeva tudi k odgovornejšemu ravnanju oblasti in boljši porabi javnega denarja.

vestnik, časopis
Vanesa Jaušovec
Kadar uredništvo izgubi lokalnega dopisnika, se lahko zmanjša neodvisno preverjanje odločitev občinske oblasti. Fotografija je simbolična.

Od tega imajo korist tudi ljudje, ki lokalnega časopisa nikoli niso kupili ali obiskali njegove spletne strani.

Toda kdo bo financiral takšen nadzor, če se bo vrednost novinarskega dela vse bolj prelivala k podjetjem, ki informacije razširjajo, stroški njihovega pridobivanja pa bodo ostali uredništvom?

V Franciji so se uprli, Britanci so ukrepali. Kaj bo storila Slovenija?

V nekaterih evropskih državah so že prepoznali, da razmerja med Googlom in mediji ni mogoče prepustiti zgolj trgu, na katerem ima ena stran tako izrazito prednost.

Francoski organ za varstvo konkurence je marca 2024 Googlu izrekel 250 milijonov evrov kazni zaradi nespoštovanja zavez v odnosih z medijskimi založniki. Med drugim je ugotovil, da je Google vsebine medijev uporabljal pri razvoju sistema Bard, predhodnika današnjega Geminija, ne da bi jih o tem ustrezno obvestil.

Francoski mediji se niso ustavili pri tem. Pet njihovih založniških in strokovnih združenj je 29. oktobra letos vložilo skupno pritožbo pri Evropski komisiji. Opozarjajo, da Google z odgovori umetne inteligence uporablja njihove vsebine, zmanjšuje potrebo po obisku izvirnih spletnih strani in ogroža gospodarsko vzdržnost medijev.

telefon, revija
Profimedia
Francoski regulator je Googlu leta 2024 izrekel 250 milijonov evrov kazni zaradi neizpolnjevanja zavez v odnosu do založnikov.

Velika Britanija je junija letos Googlu naložila nove obveznosti. Regulator CMA od podjetja zahteva, da založnikom omogoči učinkovitejši nadzor nad uporabo njihovih vsebin v umetni inteligenci in zagotovi ustrezno navajanje virov. Izvajanje zahtev še poteka.

Tudi Evropska komisija je decembra lani začela preiskavo, ali Google pri uporabi spletnih vsebin za umetno inteligenco krši evropska pravila konkurence.

Vprašanje je, kakšno vlogo namerava pri tem odigrati Slovenija.

Slovenski medijski trg je majhen, jezikovni prostor omejen, stroški kakovostnega novinarstva pa zato niso nič manjši. Pridobivanje dokumentacije, pogovori z viri in večtedenske preiskave zahtevajo približno enako dela, ne glede na to, ali bo zgodbo prebralo nekaj tisoč ali nekaj sto tisoč ljudi.

Izguba pomembnega dela obiska lahko zato slovensko uredništvo prizadene še posebej močno.

Na Svet24 smo vprašanja naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo. Zanima nas, kako namerava država zaščititi slovenski medijski prostor pred posledicami Googlovih sprememb, kaj bo storila za ohranitev novinarskih delovnih mest in ali namerava od tehnološkega velikana zahtevati poštenejše pogoje za uporabo novinarskih vsebin.

1787571822-dsc4536-1787571695588.jpg
S. R.
Na Svet24 smo vprašanja naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo.

Vprašali smo tudi, ali je Slovenija pripravljena ukrepati na evropski ravni in se povezati z drugimi manjšimi državami oziroma jezikovnimi trgi, ki se soočajo s podobnimi težavami.

Slovenija se seveda sama težko postavi po robu podjetju, kakršno je Google. Toda prav zato obstaja Evropska unija. Če se lahko evropske države povezujejo pri urejanju digitalnih trgov, varstvu konkurence in zaščiti potrošnikov, ni razloga, da ne bi skupaj odločneje zaščitile tudi pogojev za obstoj neodvisnega novinarstva.

Pri tem ne gre za zahtevo, naj država zagotavlja dobiček medijskim lastnikom ali rešuje vsak neuspešen poslovni model. Gre za vprašanje, ali bo dovolila, da o gospodarskih pogojih za obstoj pomembnega dela novinarstva v praksi odloča predvsem eno zasebno tehnološko podjetje.

In če bo odgovor države zgolj ta, da se morajo mediji prilagoditi, bi bilo pošteno povedati tudi, čemu naj se prilagodijo. Nenehnim spremembam algoritmov, katerih pravil ne poznajo? Modelu, v katerem nekdo drug uporablja rezultate njihovega dela? Ali prihodnosti, v kateri bo vse manj sredstev za neodvisno pridobivanje informacij.

Demokracije ni treba utišati. Dovolj je, da ji zmanjka denarja.

Ko govorimo o ogrožanju demokracije, običajno pomislimo na cenzuro, politične pritiske in oblastnike, ki bi najraje utišali kritične novinarje. Toda demokratični nadzor lahko oslabi tudi brez ene same prepovedi.

Dovolj je, da tistim, ki nadzirajo oblast, zmanjka denarja.

parlament
Sašo Švigelj
Neodvisen nadzor nad ministrstvi in drugimi javnimi ustanovami je pomemben tudi za prebivalce, ki novic ne spremljajo redno.

Ko uredništvo izgubi lokalnega dopisnika, občinski svet še naprej zaseda. Ko zmanjka časa za preiskovanje sumljivih poslov, se javni denar še naprej porablja. Le verjetnost, da bo kdo odkril nepravilnosti, je precej manjša.

Za marsikaterega oblastnika skoraj sanjske razmere. Ni mu treba prepovedovati člankov ali se izmikati neprijetnim vprašanjem. Če ni novinarjev, lahko na tiskovni konferenci odgovarja kar na vprašanja, ki si jih je zastavil sam.

In prav tu težave medijske industrije postanejo težave demokracije.

Google ima s svojimi algoritmi in poslovnimi odločitvami izjemen vpliv na prihodke medijev, s tem pa posredno tudi na zaposlovanje novinarjev, obstoj lokalnih uredništev in obseg raziskovalnega dela. Podjetje, ki samo ne preiskuje porabe javnega denarja, lahko tako vpliva na to, koliko ljudi jo bo sploh še lahko preiskovalo.

Za eno zasebno podjetje osupljiva moč. Za demokracijo nevarna odvisnost.

Google ima seveda pravico razvijati svojo tehnologijo. Toda napredek ne bi smel pomeniti, da eni plačujejo za pridobivanje informacij, drugi pa pobirajo prihodke od njihovega posredovanja. Google bi rad bil knjižnica, knjižničar in po novem še avtor povzetkov.

Google
Profimedia
Evropska komisija preučuje, ali Googlova uporaba vsebin za umetno inteligenco krši konkurenčna pravila Evropske unije. Fotografija je simbolična

Novinarstvo namreč ni zgolj pisanje besedil, ki jih lahko umetna inteligenca v nekaj sekundah povzame. Je pridobivanje dokumentov, preverjanje sumov in postavljanje vprašanj ljudem, ki bi najraje videli, da jih nihče ničesar ne vpraša.

Umetna inteligenca lahko brezhibno povzame ministrovo izjavo. Toda sama od sebe ne bo odkrila pogodbe, ki jo je minister zamolčal, ali pojasnila, zakaj so milijoni javnega denarja končali v žepih njegovih znancev.

Za to potrebujemo novinarje. In novinarji, v nasprotju z Googlovimi algoritmi, ne živijo od elektrike in podatkovnih centrov. Plačati morajo najemnino, položnice in, kakšno razkošje, tudi hrano.

Največja nevarnost zato ni, da nam bo Google nekoč ponujal napačne odgovore. Nevarnejša je prihodnost, v kateri bo znal brezhibno povzeti vse, kar so povedali politiki, ministri in župani, ne bo pa več dovolj ljudi, ki bi preverili, kaj so zamolčali.

V takšnem svetu bo Google deloval odlično. Odgovori bodo hitri, pregledni in vedno pri roki. Tudi oblast bo lahko zadovoljna. Neprijetnih razkritij bo vse manj, ne zato, ker bi postala poštenejša, temveč ker bo vse manj ljudi, ki bodo njeno poštenost preverjali.

Google bo imel odgovore na vse. Razen na vprašanje, kdo bo še postavljal tista, ki jih oblast noče slišati.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.