Nevladniki zahtevajo umik rezov: na udaru več kot 100.000 otrok
Nevladne organizacije opozarjajo na posledice načrtovanega zmanjšanja sredstev za socialne in družinske prejemke.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nevladne organizacije so pred petkovim potrjevanjem proračuna v državnem zboru koalicijo pozvale, naj ponovno preuči predvidene reze v družinske in socialne transferje. Opozarjajo, da bi spremembe najbolj prizadele otroke, enostarševske družine, invalide, mlade in druge ranljive skupine, poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta).
Za socialne transferje 330 milijonov evrov manj
Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici je na novinarski konferenci pojasnil, da so poslanci koalicije v minulih dneh zavrnili vsa dopolnila, s katerimi bi lahko preprečili zmanjšanje sredstev za posamezne socialne pravice.
Predlog proračuna za leto 2027 predvideva 330 milijonov evrov manj za družinske in socialne transferje. Med drugim naj bi se sredstva zmanjšala za 51 milijonov evrov pri otroških dodatkih, 20 milijonov evrov pri štipendijah, 78 milijonov evrov pri denarni socialni pomoči, 55 milijonov evrov pri osebni asistenci in 83 milijonov evrov pri starševskih nadomestilih. Poleg tega je predvideno zmanjšanje investicij v zdravstvu za 81 milijonov evrov oziroma 40 odstotkov, je navedel Forbici.
Forbici opozoril na nepojasnjene napovedi o prihrankih
Forbici se je dotaknil tudi napovedi finančnega ministra Andreja Širclja, da naj bi vlada prihranke dosegla z optimizacijo sistema in preprečevanjem zlorab. Kot je opozoril, minister ni pojasnil, kolikšen naj bi bil obseg domnevnih zlorab in kateri konkretni ukrepi bi jih preprečili.
V odzivu na oceno Fiskalnega sveta je vlada napovedala vsebinske spremembe pogojev za dodeljevanje otroških dodatkov, državnih štipendij in denarne socialne pomoči. Po Forbicijevih besedah bi to pomenilo, da bi država najprej z zakonskimi spremembami zaostrila pogoje in zmanjšala obseg pravic, nato pa izplačevala tisto, kar bi ljudem po spremenjeni zakonodaji še pripadalo.
Mati samohranilka bi lahko izgubila skoraj 800 evrov na leto
Na posledice morebitnega zmanjšanja otroških dodatkov je opozoril Matic Slapšak iz Rdečega križa Slovenije.
Mati samohranilka z dvema otrokoma in 1100 evri neto plače bi ob enakomernem zmanjšanju otroških dodatkov izgubila približno 65 evrov na mesec oziroma skoraj 800 evrov na leto, je pojasnil. Če bi vlada prihranke dosegla z zmanjšanjem števila upravičencev, bi lahko otroški dodatek izgubilo od 64.000 do 106.000 otrok, je opozoril Slapšak.
Revščina prizadene tudi zaposlene družine
Julija Mišič iz Zveze Anita Ogulin je poudarila, da revščina ni zgolj problem brezposelnih.
Po njenih besedah se na organizacijo v veliki meri obračajo tudi družine, v katerih so starši zaposleni za minimalno plačo ali nekoliko nad njo. Te družine pogosto ne dosegajo pogojev za večino socialnih cenzusov in prejemajo minimalne otroške dodatke.
Mladi brez štipendij težje pokrivajo življenjske stroške
Na pomen dostopne štipendijske politike je opozorila predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tanita Čamdžić.
Osnovni mesečni stroški mladih, ki se izobražujejo v Ljubljani, po njenih navedbah presegajo 400 evrov. Študentsko delo je za številne postalo nujno za pokrivanje življenjskih stroškov, vendar po njenem mnenju ne bi smelo biti pogoj za dostop do izobraževanja.
Opozorila glede pravic invalidov in starejših
Predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije Mateja Toman je poudarila, da varčevalni ukrepi ne smejo nesorazmerno prizadeti invalidov in starejših ali ogroziti njihovih že pridobljenih pravic.
Spomnila je na obveznosti Slovenije iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Ta med drugim določa, da morajo biti invalidi in njihove reprezentativne organizacije vključeni v odločanje o vprašanjih, ki vplivajo na njihove pravice.
Kot je dodala, po pojasnilih odbora ZN za pravice invalidov ta obveznost velja tudi pri odločanju o javnem proračunu.
Manj socialne varnosti lahko oteži odhod iz nasilnega okolja
Na povezavo med ekonomsko negotovostjo in nasiljem v družini je opozorila predstavnica Društva SOS telefon Breda Špacapan.
Socialni transferji so po njenih besedah za žrtve nasilja, največkrat matere z otroki, pogosto ključna varovalna mreža. Omogočajo jim, da zapustijo nasilno okolje in začnejo samostojno življenje. Brez zadostnih prihodkov, dostopnega stanovanja in varstva otrok pa so lahko prisiljene ostajati v nevarnih odnosih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.