Število smrtnih žrtev med kolesarji se je v Sloveniji lani podvojilo
Ceste so spet polne kolesarjev, a statistika ni tako prijazna kot pomladno vreme. Lani se je število smrtnih žrtev med kolesarji podvojilo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
S toplejšimi dnevi je na cestah vse več kolesarjev, zato bo Agencija za varnost prometa (AVP) v sodelovanju s policijo med 11. in 17. majem izvajala nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, namenjeno večji varnosti kolesarjev in e-kolesarjev.
Voznike pozivajo, naj bodo še posebej pozorni na varnostno razdaljo in naj jih prehitevajo z najmanj metrom in pol bočnega razmika. Kolesarje pa opozarjajo na samozaščitno ravnanje: pred križišči naj zmanjšajo hitrost, upoštevajo prometna pravila in prednost, poskrbijo za dobro vidnost, uporabljajo zaščitno čelado ter vozijo tehnično brezhibno kolo. Uporaba mobilnega telefona, slušalk in alkohola ne sodi v promet.
Med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu so starejši (e-)kolesarji, zato AVP zanje organizira tudi brezplačne preventivne delavnice.
Lani dvakrat več smrtnih žrtev med kolesarji
Varnost kolesarjev v Sloveniji se je lani poslabšala. V letu 2025 je bilo zabeleženih 1.364 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, pri čemer so kolesarji sami povzročili kar 58 odstotkov vseh nesreč.
V prometnih nesrečah je umrlo osem kolesarjev, kar je dvakrat več kot leto prej, ko so bile zabeležene štiri smrtne žrtve. Huje se je poškodovalo 238 kolesarjev, lažje pa 971.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti. Največ nesreč z udeležbo kolesarjev je bilo v starostni skupini med 45. in 54. letom.
Najhujše posledice prometnih nesreč pa so utrpeli kolesarji, starejši od 65 let, v tej starostni skupini je bilo kar pet smrtnih žrtev.
Večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se zgodi podnevi, in sicer kar 87 odstotkov. Ponoči se zgodi 9 odstotkov nesreč, ob mraku 3 odstotke, ob svitu pa 1 odstotek.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo zabeleženih 226 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev. Smrtnih žrtev na srečo ni bilo, 37 kolesarjev se je huje poškodovalo, 160 pa lažje.
Višje hitrosti, hujše posledice
V zadnjih letih so električna kolesa vse bolj priljubljena, saj omogočajo lažje premagovanje daljših razdalj in višinskih razlik. Ker so e-kolesa praviloma težja od običajnih koles, hkrati pa zaradi električne pomoči omogočajo doseganje višjih hitrosti, od kolesarjev zahtevajo še več previdnosti.
Posebna pozornost je potrebna pri speljevanju, zaviranju, vožnji skozi križišča ter prilagajanju hitrosti drugim udeležencem v prometu. Ob padcih ali prometnih nesrečah so lahko posledice precej hujše, zlasti če kolesar ne uporablja zaščitne čelade.
V letu 2025 so bili vozniki koles s pomožnim električnim motorjem udeleženi v 77 prometnih nesrečah. Pri tem se je 13 oseb huje poškodovalo, 56 pa lažje, smrtnih žrtev na srečo ni bilo.
Največ udeleženih e-kolesarjev je bilo v starostnih skupinah od 55 do 64 let, od 18 do 24 let ter od 45 do 54 let. Največ hudih telesnih poškodb pa je bilo zabeleženih prav med e-kolesarji, starimi med 55 in 64 let, kar ponovno kaže na večjo ranljivost starejših udeležencev v prometu.
Letos so zabeležili 15 prometnih nesreč z udeležbo e-kolesarjev. Dve osebi sta se huje poškodovali, 12 pa lažje.
Čelada ni modni dodatek
Uporaba zaščitne kolesarske čelade je eden najpomembnejših samozaščitnih ukrepov v prometu, saj zmanjšuje tveganje za hude poškodbe glave za kar 40 do 70 odstotkov.
Podatki kažejo, da je polovica smrtnih žrtev med kolesarji v lanskem letu uporabljala čelado, polovica pa ne. Med kolesarji, ki so utrpeli hude ali lažje telesne poškodbe, jih je čelado uporabljalo približno 55 odstotkov.
Čeprav je uporaba kolesarske čelade zakonsko obvezna le do 18. leta starosti, Agencija za varnost prometa njeno uporabo priporoča vsem kolesarjem, ne glede na starost.
Pri izbiri čelade je pomembno, da je primerna načinu vožnje in uporabnikovim potrebam. Kolesarji naj preverijo, ali ima čelada ustrezno homologacijo oziroma oznako CE ter skladnost s standardom EN 1078. Priporočljivo je tudi, da ima sistem za prilagajanje z vrtljivim gumbom, dodatno varnost pa lahko zagotavlja še sistem MIPS, namenjen ublažitvi poškodb možganov ob udarcu.
Brezplačne delavnice za varno vožnjo
AVP je že lani skupaj s policijo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (Nijz) izvedla pilotni projekt brezplačnih preventivnih delavnic za večjo varnost starejših uporabnikov e-koles in koles. Letos z aktivnostmi nadaljujejo v še večjem obsegu, skupaj z lokalnimi organizatorji, kot so univerze za tretje življenjsko obdobje ter društva kolesarjev in e-kolesarjev. Skupaj je predvidenih osem terminov delavnic.
Prva delavnica bo v torek, 12. maja, v Domžalah. V maju bodo sledile še delavnice v Ljubljani in Hočah, junija v Murski Soboti, Mariboru, Logatcu in Gorenji vasi, septembra pa v Slovenski Bistrici. Delavnice vključujejo teoretični del v trajanju dveh šolskih ur ter praktični del v trajanju ene šolske ure. Udeleženci na njih nadgradijo znanje o varni vožnji s kolesom in e-kolesom, prometnih pravilih, pravilni izbiri in uporabi zaščitne opreme ter praktičnih veščinah za varno vključevanje v promet.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
