Zoran Janković: "Na referendumu bomo razpravljali o odloku, ki ga ni več"
Širjenje plačljivega parkiranja v Ljubljani je ustavljeno. Zakaj je ljubljanski župan Zoran Janković umaknil odlok in zakaj v iniciativi vztrajajo pri referendumu?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Med delom prebivalcev Ljubljane osovraženi odlok o širjenju plačljivega parkiranja na skoraj vse soseske so v ponedeljek mestni svetniki umaknili. V veljavi ostaja prejšnji decembrski odlok. Na prvi pogled se zdi, da so s tem nasprotniki odloka, zbrani v Civilno Iniciativo za Ljubljano (CILJ), dosegli svoj cilj, da so zmagali, saj so zahtevali umik odloka. Toda iniciativa je včeraj pozno zvečer vztrajala pri referendumu, ki se nekaterim zdaj zdi brezpredmeten. Zakaj vztrajajo, so razložili na današnji tiskovni konferenci (nižje v članku).
Milijon, ki bi ga lahko porabili drugje
»Žal mi je milijona, ki bi ga lahko porabili drugje, na primer za otroška igrišča, nova drevesa, klopce in podobno, po drugi strani se mi zdi bolj pomembno, da spoštujemo demokratične vrednote,« je danes dejal ljubljanski župan Zoran Janković, ki je izpostavil zanimivo situacijo. »Na referendumu bomo razpravljali o odloku, ki ga ni več,« je dejal Janković, ki je ponovil, da se referenduma ne boji.
Volilni upravičenci bodo odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da se uveljavi 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki uvaja ureditev parkiranja v območjih sosesk, in ga je mestni svet sprejel 23. marca.
Volilna opravila bodo začela teči 11. junija, referendum pa bo 12. julija.
Kdo lahko ustavi referendum?
Svetnik Vesne - zelene stranke Denis Striković je zato že včeraj izrazil upanje, da se bo pobudnikom referenduma in mestni upravi vendarle uspelo pravočasno dogovoriti za »nek mehanizem v korist vseh občanov«, da referendum ne bo potreben.
Vse je v rokah prvopodpisanega pod zahtevo za referendum Klemna Fajsa, enega od vodilnih akterjev iniciative za Štepanjsko naselje. »Fajs ima možnost, da odloči, ali bo referendum ali ne bo,« pravi Janković. To možnosti ima, dokler se ne sprožijo postopki za zagon referenduma.
S Fajsem in predstavniki iniciative se bo Janković srečal v sredo ob 18. uri.
V iniciativi pojasnili, zakaj bodo vztrajali pri referendumu
»Referendum bo,« je na novinarski konferenci pred ljubljansko mestno hišo poudarila predstavnica Civilne iniciative za Ljubljano Barbara Rovšek, ki je izpostavila, da so organizirani za naslednji korak in pripravljeni na referendumsko zmago.
Spomnila je, da so zahtevo za referendum, pod katero se je podpisalo 14.051 občanov, vložili v ponedeljek ob 12.50. »Župan pa se je sedem ur kasneje na seji sprenevedal, da zahteve ni, in izsilil glasovanje o umiku odloka,« je dejala Rovšek.
Po njeni oceni je umik odloka pravno sporen, ker, kot je povedala, se ne more umakniti odloka, ki še ni objavljen v uradnem listu. Kot je pojasnila, je na podlagi zakona o lokalni samoupravi odlok možno umakniti zgolj v primeru neustavnosti, nezakonitosti ali neskladnosti, kar bi referendum naredilo brezpredmeten.
»Da je pobuda zbrala dovolj podpisov podpore, ni utemeljen razlog. Da se bojijo slišati množice, ki so jih ignorirali desetletja, tudi ne,« je poudarila. V kolikor pa na občini menijo, da je odlok neustaven ali nezakonit, pa naj po njenih besedah to javno priznajo, se soočijo s posledicami in ga umaknejo.
»Čemur smo bili priča v ponedeljek, je farsa naše občine,« je bila po pisanju STA kritična Rovšek.
Mestni svet je po zbranih podpisih dolžan spoštovati institut referenduma, je izpostavila in izrazila prepričanje, da bi morali vsi, ki so glasovali za umik odloka, skupaj Jankovićem odstopiti.
Kaj je določal sporni odlok?
S spremembami odloka, ki jih je mestni svet sprejel 23. marca, a zaradi referendumske pobude še niso bile uveljavljene, bi sicer v stanovanjskih soseskah uvedli plačljivo parkiranje na javnih površinah z dovolilnicami za stanovalce.
Praviloma bi bila izdana ena na stanovanje, veljala bi 365 dni od začetka veljavnosti, stala pa 60 evrov. Če bi bilo v soseski dovolj parkirnih mest, bi se lahko na stanovanje izdala tudi druga in tretja dovolilnica, ki bi stali 120 in 240 evrov.
Spremembe bi prinesle enotno ceno za nočno parkiranje v vseh conah v višini dva evra. Ob tem pa bi bilo parkiranje na javnih parkirnih površinah v stanovanjskih soseskah plačljivo po cenah, določenih za cono 3, torej 70 centov na uro podnevi in dva evra ponoči. Električna vozila pa bi lahko na prostorih za polnjenje stala samo za čas polnjenja. Poleg tega parkiranje vozil na električni pogon, ki se oddajajo v sistemu souporabe, na parkiriščih za osebne avtomobile in v parkirnih hišah ne bi bilo več brezplačno.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
