Koliko zaslužka pobere država upokojencem, ki še delajo?
Delovno aktivni upokojenci bodo z marcem zaslužili več, a država bo pobrala svoj delež. Breme nosita tako delodajalec kot delavec.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vse več upokojencev tudi takrat, ko drugi uživajo sadove svojega dela ostaja delovno aktivnih, bodisi zaradi dodatnega zaslužka bodisi zato, ker želijo ohraniti stik s svojim delom.
Število delovno aktivnih upokojencev narašča
Po zadnjih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bilo januarja 2026 v Sloveniji skupaj 658.184 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja.
Med njimi jih pomemben del ostaja tudi delovno aktivnih, bodisi v obliki delne pokojnine bodisi z izplačevanjem dela starostne pokojnine ob nadaljevanju dela.
Delno pokojnino je januarja prejemalo 6.289 oseb. Gre za zavarovance, ki so se upokojili delno in hkrati ostali vključeni v delovni proces. Poleg tega je 22.678 upokojencev prejemalo del starostne ali predčasne pokojnine (20 ali 40 odstotkov), kar pomeni, da so ob izpolnjevanju pogojev za upokojitev še naprej delovno aktivni in prejemajo sorazmerni del pokojnine.
Skupno je bilo tako na začetku leta 2026 najmanj 28.967 delovno aktivnih upokojencev različnih oblik (6.289 z delno pokojnino in 22.678 prejemnikov dela starostne ali predčasne pokojnine), število delovno aktivnih upokojencev pa iz leta v leto narašča. 
Upokojenec lahko dela največ 1020 ur letno
Upokojenci se največkrat sicer odločijo za začasno ali občasno delo, kjer z delodajalcem sklenejo posebno pogodbo, a zakon omejuje dovoljeno število delovnih ur in skupen zaslužek v enem letu. Osnovna omejitev je 85 ur na mesec, a je pomembno vedeti, da se neporabljene ure ne prenašajo iz meseca v mesec. Izjemoma je posameznemu upokojencu (trikrat na leto) dovoljeno mesečno opraviti do 125 delovnih ur - do največ 1020 ur letno. Ta meja je strogo določena tudi v primerih, da upokojenec dela pri več delodajalcih hkrati.
Če upokojenec to mejo preseže, so predvidene tudi globe. Ta znaša med 250 in 500 evri.
Zakon omejuje tako upokojence kot delodajalce
Skupni bruto dohodek v koledarskem letu ne sme preseči 12-kratnika minimalne plače. Za leto 2026 je zgornja meja bruto dohodka 17.782,56 evra. Največja novost pa bo uvedena prvega marca, ko bo najnižja bruto urna postavka znašala 8,52 evra. Ta obvelja tudi, če se tako delodajalec kot delavec strinjata o nižji postavki.
Zakon ne omejuje le upokojenca, ampak tudi delodajalca, omejeno je namreč koliko ur skupaj lahko delodajalec v mesecu “pokrije” z upokojenci. Ta meja je odvisna od velikosti podjetja oziroma števila zaposlenih. Manjši delodajalci imajo nižjo dovoljeno kvoto ur, večji pa višjo, kar naj bi preprečevalo, da bi podjetja sistematično nadomeščala redne zaposlitve z občasnim delom upokojencev.
Država pobere skoraj polovico
Upokojenčevi dohodki iz začasnega ali občasnega dela se obravnavajo kot dohodki iz pogodbenih razmerij, kar pomeni, da vplivajo na dohodnino. Obenem se upokojencu obračunajo tudi prispevki in posebne dajatve, ki jih vsaj deloma pokrivajo delodajalci. Upokojencem se od zaslužka odšteje dobrih 6 odstotkov za zdravstveno zavarovanje in odstotek za dolgotrajno oskrbo.
Če upokojenec z delom zasluži 1000 evrov bruto, mu država od izplačila odšteje dobrih 70 evrov, obveznosti delodajalca pa znašajo nekaj manj kot 350 evrov in pavšal, kar na koncu nanese nekaj manj kot 420 evrov dajatev na 1000 evrov bruto dohodka (izvzeta je še dohodnina).
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
