Po več kot 50 letih znova proti Luni: Vse o misiji Artemis II
Prvič po več kot 50 letih bodo astronavti znova poleteli proti Luni, misija Artemis II je pomemben korak pri vrnitvi človeka v globoko vesolje. Kaj vse vemo doslej?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Prvič po več kot 50 letih bodo astronavti znova poleteli okrog Lune in se vrnili na Zemljo. Misija Artemis II ameriške vesoljske agencije Nasa bo posadko popeljala dlje v vesolje, kot je kadarkoli doslej uspelo ljudem. Po težavah med pripravljalnimi testiranji – uhajanju tekočega vodika – zdaj Nasa cilja, da bi izstrelitev lahko bila med 1. in 6. aprilom. Prihajajoča misija bo pripravila teren za drugo posadko, ki naj bi leta 2028 skušala pristati v bližini južnega pola Lune.
Misija Artemis II je del širšega programa Artemis, ki se je začel leta 2017 in predstavlja ambiciozen načrt vrnitve človeka na Luno prvič po koncu programa Apollo program leta 1972. Obenem gre za pomemben korak k dolgoročni prisotnosti ljudi v vesolju. Ključen del teh načrtov je prihodnja vesoljska postaja Lunar Gateway, ki bo krožila okoli Lune in služila kot oporišče za raziskovanje ter pripravo misij na Mars, piše Sky News.
Prvi korak so naredili novembra 2022, ko je misija Artemis I uspešno poslala kapsulo Orion spacecraft brez posadke na pot okrog Lune. S tem so testirali zmogljivo raketo SLS, ki ostaja osrednji element prihodnjih misij. Raketa, visoka 98 metrov in je višja od londonskega Big Bena je ena najmočnejših v zgodovini. Poganjajo jo tekoči vodik in kisik ter dva masivna potisnika, ki v prvih minutah zagotovita večino potiska.
Kljub tehnološkemu napredku pa program spremljajo visoki stroški in zamude. Skupni stroški razvoja presegajo 49 milijard dolarjev (42 milijard evrov), posamezna izstrelitev pa stane približno štiri milijarde (3,4 milijarde evrov). Tehnične težave, odkrite že med testnim letom leta 2022 – vključno s problemi pri sistemih kapsule Orion – so zahtevale dodatne popravke. Pomembno vlogo igra tudi vreme, saj lahko dež, veter ali strele izstrelitev hitro prestavijo.
Posadko Artemis II sestavljajo trije ameriški in en kanadski astronavt. Med njimi je Jeremy Hansen, ki bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune. Pred izstrelitvijo bodo vsi prestali strogo dvotedensko karanteno, da bi zmanjšali tveganje za bolezni.
Misija bo trajala približno deset dni. Sprva bodo astronavti izvajali teste v Zemljini orbiti, nato pa se bodo podali proti Luni, jo obkrožili in dosegli največjo oddaljenost na njeni oddaljeni strani. Po štirih dneh kroženja se bodo vrnili proti Zemlji, kjer bo kapsula pristala v Tihem oceanu, posadko pa bo pobrala ameriška mornarica.
Program Artemis ni le simbolična vrnitev na Luno, temveč tudi del širšega geopolitičnega in tehnološkega tekmovanja, saj tudi Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko do leta 2030. Kot poudarja Nasa, bodo izstrelitev izvedli šele, ko bodo popolnoma prepričani v varnost – kar pomeni, da se časovnica lahko še spremeni.
Če bo misija uspešna, bo pomenila nov mejnik v raziskovanju vesolja in pomemben korak proti prihodnjim človeškim poletom na Mars.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
