Trump podaljšal premirje, trdi da je Iran bankrotiran in neenoten
Ameriški predsednik Donald Trump je po ostrih jutranjih grožnjah z bombardiranjem poskrbel za popoln preobrat.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ameriški predsednik Donald Trump danes zjutraj ni iskal diplomatskih olepšav. Svojo strategijo je v izjavah za televizijo CNBC strnil v eno samo poved. »Pričakujem, da bomo bombardirali, ker menim, da je to boljši pristop k pogajanjem. Pripravljeni smo. Vojska komaj čaka,« je dejal v intervjuju.
Nato pa je sledil preobrat. Kljub temu, da je javno zavračal vsakršno možnost podaljšanja dogovora, je Trump kasneje oznanil, da je premirje z Iranom podaljšal.
Premirje z Iranom, ki ga je Washington dogovoril pred natanko dvema tednoma, bi se izteklo v sredo zvečer po lokalnem času oziroma pri nas v noči s srede na četrtek.
Na svojem družbenem omrežju Truth Social je objavil uradno izjavo in sporočil, da Združene države Amerike zadržujejo vojaško posredovanje. »Glede na dejstvo, da je iranska vlada resno razdeljena, kar ni presenetljivo, in na prošnjo pakistanskega feldmaršala Asima Munirja ter premierja Šehbaza Šarifa so nas prosili, naj zadržimo napad na državo Iran, dokler njihovi voditelji in predstavniki ne pripravijo enotnega predloga,« je zapisal predsednik.
Svoji vojski je ukazal, naj nadaljuje blokado in v vseh pogledih ostane pripravljena in sposobna za boj. »Zato bom podaljšal premirje, dokler ne predložijo svojega predloga in pristojni ne zaključijo razprav tako ali drugače,« je svojo odločitev utemeljil Trump.
Nekaj ur po podaljšanju prekinitve ognja je sporočil, da Iran finančno propada. V današnji objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social je še zapisal, da Teheran zahteva takojšnje odprtje Hormuške ožine in da "hrepeni po denarju".
Trump je v objavi dodal, da Iran izgublja po 500 milijonov dolarjev na dan ter da se vojaki in policisti pritožujejo, da ne prejemajo plač. Sporočilo je zaključil s klicem na pomoč SOS.
Dva tedna, ki nista prinesla miru
Sprti strani sta premirje sklenili sedmega aprila. Predstavniki so dokument podpisali le nekaj ur preden bi se iztekel Trumpov ultimat. V njem je predsednik Združenih držav Amerike grozil, da »bo umrla cela civilizacija«, če Teheran ne popusti.
Iranske oblasti so pod hudim pritiskom privolile v odprtje Hormuške ožine in zagotovile dvotedenski mir.
Dogovor pa se je hitro zamajal. Vsaka stran je nasprotniku takoj očitala kršitve, napetosti pa so vrhunec dosegle v nedeljo, ko je diplomacija začela pospešeno razpadati.
Po Trumpovih besedah so ameriški marinci v Omanskem zalivu zasegli iransko tovorno ladjo Touska. Indijski portal Republic World poroča, da je posadka poskušala prebiti ameriško pomorsko blokado.
Ameriški rušilec USS Spruance je ladji poškodoval motorni prostor, vojaki pa so nato zavzeli krov. Televizija CNN povzema odziv iranskega zunanjega ministrstva, ki je takoj zahtevalo izpustitev posadke in ladje ter ob tem zagrozilo z maščevanjem.
Ožina odloča o ceni nafte
Hormuška ožina predstavlja 54 kilometrov širok prehod med Perzijskim zalivom in Omanskim morjem. Hkrati velja za najdragocenejšo plovno pot na svetu. V normalnih razmerah skozi to ožino steče petina vse svetovne nafte. Vpletene države so od začetka vojne 28. februarja prehod že večkrat zaprle in znova odprle.
V ponedeljek je pot preplulo zgolj 16 ladij. To po poročanju televizije CNN na podlagi podatkov iz sistema MarineTraffic predstavlja daleč podpovprečen promet. Ladjarji namreč ne tvegajo in raje čakajo na varni razdalji.
Donald Trump je v nedeljo na svojem omrežju Truth Social pohvalil ameriške ukrepe in zapisal, da blokada iranskih pristanišč »absolutno uničuje Iran«.
Televizija CNBC navaja njegove besede, da blokade ne bo odpravil vse do sklenitve končnega dogovora. Teheran po drugi strani blokado ocenjuje kot »nezakonito« in hkrati opozarja, da ravnanje stoji »v nasprotju z duhom premirja«.
Ameriška delegacija v Pakistanu, Iran v negotovosti
Washington kljub ostremu tonu diplomacije uradno še ni opustil. Podpredsednik J. D. Vance je odpotoval v Pakistan, kjer v sredo načrtujejo nova pogajanja z Iranom.
Delegaciji bosta opravili drugi krog pogovorov. Prvega je Vance v Islamabadu vodil skupaj s posebnima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, udeleženci pa po 21 urah niso dosegli nobenega dogovora.
Iranska stran ohranja hladnokrvnost. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je na ponedeljkovi tiskovni konferenci pojasnil, da Teheran za zdaj ne načrtuje udeležbe na novih pogovorih, o čemer poroča televizija CNN.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je pakistanskemu kolegu Ishaku Darju sporočil, da Iran vedno »pretehta vse vidike« in bo odločitev na koncu sprejel sam.
Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf, ki je vodil delegacijo na prvem krogu, je dogajanje komentiral še bolj neposredno. Na družbenem omrežjau X je dejal, da skuša Trump pogajalsko mizo spremeniti v »mizo predaje ali izgovor za nov vojni pohod«.
Ostra retorika in opozorila o vojnih zločinih
Ameriški predsednik ostaja pri ostri in pogosto protislovni retoriki. Za televizijo CNBC je iransko vodstvo označil kot »krvoželjno« in »trdo«, medtem ko je samo iransko ljudstvo v istem dihu opisal kot »neverjetno«.
Priznal je, da sta obe strani premirje izkoristili za »obnovo zalog«. Grožnje z bombardiranjem mostov in elektrarn pri tem utemeljuje z vojaško logiko, saj navaja, da ta infrastruktura služi za prevoz iranske raketne tehnologije, o čemer poroča televizija CNN.
Mednarodni pravniki takšne grožnje ocenjujejo kot resno in neposredno kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Nekdanji izvršni direktor organizacije Human Rights Watch Kenneth Roth je za medijsko hišo NBC News opozoril, da Trump »odkrito grozi s kolektivnim kaznovanjem« civilnega prebivalstva. Takšno ravnanje po četrti ženevski konvenciji predstavlja vojni zločin.
Teheran na preži, Moskva ponuja posredništvo
Iranske oblasti ohranjajo visoko stopnjo pripravljenosti in opozarjajo na prihajajoče napade. Televizija CNN poroča o pozivu vrhovnega sodnika Golama Hoseina Mohsenija Edžeia, ki za državne organe zahteva »stoodstotno pripravljenost«.
Ob tem je dodal zelo jasno oceno. »Obstaja resna možnost, da se bodo napadi nadaljevali,« je dejal sodnik, ki je prepričan, da Združene države Amerike svojih vojnih ciljev še niso dosegle.
Iranski zunanji minister Aragči je medtem opravil telefonski pogovor z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Medijska hiša NBC News navaja Aragčijeve besede, da je ameriško ravnanje ob zasegu ladje »nezakonito« in »v nasprotju z diplomacijo«.
Rusko zunanje ministrstvo ob tem poudarja nujnost ohranitve premirja. Moskva zato napoveduje aktivno posredovanje in mediacijo med Teheranom ter zalivskimi državami.
Zlom premirja bi odmeval vse do Libanona in Vatikana
Neuspeh iransko-ameriških pogovorov bi verjetno potegnil za seboj tudi konec krhkega premirja med Izraelom in gibanjem Hezbolah. Več kot milijon razseljenih Libanoncev potrpežljivo čaka na vrnitev na svoje domove, kar pa brez miru ostaja le nedosegljiva želja.
Položaj pozorno spremlja tudi papež, prvi ameriški poglavar katoliške cerkve v zgodovini. Televizija NBC News povzema, da je pozval »vse ljudi dobre volje« k iskanju miru in zavrnitvi nasilja.
Papež hkrati opozarja, da napadi na civilno infrastrukturo grobo kršijo mednarodno pravo. Svet zdaj napeto čaka na iztek roka v sredo zvečer.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
