Kallas: Za razširitev mandata misiji Aspides »ni apetita«
Tudi v Bruslju premlevajo ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti plovbo skozi Hormuško ožino. Zaenkrat se niso odločili za razširitev mandata misiji Aspides.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Cene nafte so na svetovnih trgih poskočile predvsem zaradi blokade Hormuške ožine, strateške poti, po kateri iz Perzijskega zaliva potuje približno petina svetovne nafte. Že teden dni je jasno, da ZDA v tem primeru nimajo odgovora na iransko grožnjo, zato je ameriški predsednik Donald Trump med vikendom izrazil željo, da bi jim pri naporih pomagale druge države in tja poslale svoje bojno ladjevje. Ob tem je Trump zagrozil, če tega ne bodo storile zaveznice iz zveze Nato, bo to »zelo slabo za prihodnost Nata.«
Ob tem velja spomniti na načelo kolektivne obrambe, ki jo v Washingtonski oziroma Severnoatlantski pogodbi iz leta 1949 opredeljuje razvpiti člen 5. Ta med drugim pravi, da napad na eno državo ali več držav članic pomeni napad na vse države članice.
A geografski obseg petega člena ravno na zahtevo ZDA vključuje zgolj napade v Evropi, Severni Ameriki in otokih, ki spadajo pod pristojnost katere od članic zavezništva severno od rakovega povratnika. ZDA so s tem želele preprečiti, da bi katera od članic Nata ameriško vojsko zvlekla v vojno izven Evrope, kot to zdaj poskušajo ZDA.
Večina evropskih držav, vključno z glavnimi silami, kot so Nemčija, Združeno kraljestvo in Francija, je možnost, da bi v Hormuško ožino za ofenzivne namene poslali svoje bojne ladje, že zavrnila. Medtem so zunanji ministri držav članic EU na ponedeljkovem zasedanju v Bruslju pretresali druge možne ukrepe, s katerimi bi prispevali k odprtju Hormuške ožine.
Misiji Aspides ne bodo razširili mandata
Kot je dopoldne navedla visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, je ena od možnosti sprememba mandata pomorske misije EU Aspides v Rdečem morju. Gre za operacijo, ki jo je Evropska unija leta 2024 vzpostavila za zaščito trgovskih ladij v Rdečem morju pred napadi jemenskih hutijevcev. »Če si želimo varnosti v tej regiji, bi bilo dejansko najlažje uporabiti operacijo, ki jo imamo v regiji, in jo morda nekoliko spremeniti,« je po poročanju STA dejala Kallas, a dodala, da morajo najprej ugotoviti, ali so članice pripravljene omenjeno misijo uporabiti v ta namen.
Da je o razširitvi mandata misije vredno razmisliti, je pred razpravo dejala tudi slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki pa je poudarila, da bi pri tem šlo zgolj za zagotavljanje varnosti v regiji. »Vsaka dodatna vojaška eskalacija ali pa vpletanje, vmešavanje z vidika Slovenije ni na mestu in ni zaželeno,« je poudarila.
Kallas je nato po zasedanju sporočila, da EU svoje pomorske misije zaenkrat ne bo razširila na Hormuško ožino, a je bila ob tem najmanj nenatančna. Dejala je, da za razširitev operacije Aspides na Hormuško ožino »zaenkrat ni apetita,« a da so se zunanji ministri strinjali, da je treba povečati število plovil, ki delujejo v okviru misije.
Hormuško ožino že pokriva
Misija Aspides, ki so ji februarja mandat podaljšali še za eno leto, ima trenutno tri ključne cilje, in sicer »spremljanje plovil, zagotavljanje pomorskega situacijskega zavedanja in zaščito plovil pred raznovrstnimi napadi na morju.« Njen mandat vključuje zgolj zaščito plovil pred napadi z zraka ali morja, ne pa tudi napade na kopenske cilje.
Skratka, gre v prvi vrsti za obrambno-varnostno misijo. Kot je razvidno iz sklepa Sveta z dne 8. februarja 2024 o operaciji Evropske unije za pomorsko varnost za zaščito svobode plovbe v zvezi s krizo v Rdečem morju, torej sklepu o ustanovitvi pomorske operacije Aspides, imajo bojna plovila v okviru misije že zdaj mandat za delovanje v mednarodnih vodah v Rdečem morju, Adenskem zalivu, Arabskem morju, Omanskem zalivu in Perzijskem zalivu. Mandat tako že zdaj omogoča zaščito plovil tudi v Hormuški ožini.
Imajo pa bojna plovila v okviru operacije Aspides v Rdečem morju dovoljenje za napade na jemenske hutijevce, je za portal Euractiv navedel vir iz diplomatskih vrst. Tako je šlo prej za vprašanje razširitve mandata misije na več kot zgolj zaščito plovil tudi v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini. Da pa bi bojnim ladjam denimo podelili mandat za napade tudi na tem območju, bi to terjalo soglasje vseh članic, kar pa se je zdelo nemogoče.
Ravno zaradi navedenega naj bi več držav članic razširitvi mandata močno nasprotovalo, v prvi vrsti Nemčija. Obstaja namreč nevarnost, da bi se lahko tudi Evropa hitro znašla v ameriško-izraelski vojni z Iranom. Kot je že dopoldne poudaril nemški obrambni minister Boris Pistorius, ima operacija »jasno definiran« mandat za Rdeče morje, ki pa ne velja za Perzijski zaliv. Pistorius je dodal še, da operacija Aspides ni povezana s trenutno vojno, tovrstna sprememba pa bi v Nemčiji terjala tudi potrditev nemškega parlamenta.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
