Zaposlitev / stran 149
»Vpis v kmetijske šole bo boljši, ko se bo kmetovanje bolj splačalo.«
Kaj narediti, da bo poklic kmeta postal mladim bolj atraktiven in se bodo v večjem številu vpisovali v kmetijske šole, ne pa da se v posamezne izobraževalne programe, ki jih razpisuje osem slovenskih srednjih kmetijskih šol, vključi zgolj peščica dijakov? Kako programe izboljšati in posodobiti, pridobljeno znanje pa učinkovito prenesti v prakso? To je le nekaj vprašanj, na katera so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize o mladih v kmetijstvu.
Ormoško: 10 prvošolčkov več kot lani
Kljub temu da je še dober teden do zaključka tekočega šolskega leta, vmes pa so še težko pričakovane poletne počitnice, se učitelji že pripravljajo na začetek novega šolskega leta, za katerega upajo, da bo potekal v šolskih klopeh.
Izpis otrok med poletjem - polovico plača občina, Hudoklin bi še več
Kje bo moj otrok med poletnimi počitnicami?
Še dva tedna nas loči do konca šolskega leta, ko se bodo začele šolske počitnice. Veliko staršev že razmišlja o tem, kdo bo pazil na tiste najmlajše iz prve triade, ko bodo oni v službi. Vsi namreč nimajo možnosti varstva pri starih starših, zato iščejo druge rešitve. Nekatere občine Spodnjega Podravja so to težavo že prepoznale, zato financirajo poletno počitniško varstvo najmlajših otrok. Staršem je tako omogočeno brezplačno varstvo otrok, za katerega poskrbijo usposobljeni izvajalci.
Skoraj dvakrat več otrok želi v vrtec - potreben bo nov oddelek
Ne le dimnikarjev, čez nekaj let bo zmanjkalo še vodovodarjev
Na Strojni šoli ŠC Ptuj je v srednjem poklicnem izobraževanju na voljo kar nekaj deficitarnih poklicev: avtokaroserist, oblikovalec kovin, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar-krovec, inštalater strojnih inštalacij. Gre za poklice, ki na trgu dela že nekaj let primanjkujejo, po drugi strani pa se zanje iz leta v leto odloča vse manj devetošolcev. Nedavno smo poročali, da ni več vpisa za program dimnikarjev (ki ga izvajajo v Mariboru), a tudi na Ptujskem se poklicnim programom pišejo zelo slabi časi.
Na brestaniškem gradu podelitev diplom Fakultete za energetiko
Sistem povzroča zmedo in prazni denarnice
Konec maja je Zdravstveni dom Celje presenetil z novico, da ne bo več imel ortodonta, ker se na razpis za to delovno mesto ni prijavil nihče. A to je le vrh ledene gore na področju ortodontije. Zanimanja za to delo je dovolj, pravijo na ministrstvu, pri čemer v javnih zavodih trdijo ravno nasprotno. Sta razloga za različno mnenje tudi v tem primeru denar in privlačnost zasebnega sektorja, ki je povezana z denarjem? V Zdravniški zbornici Slovenije dodajajo, da so nekateri zdravstveni domovi pri ortodontski oskrbi uspešnejši od drugih. Zakaj je potem težava v Celju? A ne samo v Celju, tudi drugje. Medtem ko se odgovorni birokratsko zapletajo v neživljenjske odgovore, nekateri starši otrok plačujejo vrtoglave zneske za ortodontsko obravnavo, ki njihovim otrokom pripada brezplačno. V takšnem sistemskem neredu so bolniki, še posebej najmlajši v tem primeru, videti le kot številke.
V UKC Ljubljana še vedno ne želijo razkriti plač zdravnikov med drugim valom epidemije
V UKC Ljubljana, največji bolnišnici v državi, so se odločili, da bodo do zadnjega skrivali imena najbolje plačanih zaposlenih. Za to so pripravljeni iti tudi na sodišče.
Tadej je začel kot vojak prostovoljec, zdaj pa ...
Tadej Ščančar, poddesetnik Slovenske vojske (SV) in pripadnik specializirane enote vojaške policije (SEVP), je prejel priznanje za najboljšega vojaka SV leta 2020.
423 delavcev oškodovali za več kot dva milijona evrov: niso jim izplačevali plač, prispevkov, ...
Delodajalci so oškodovane delavce, večinoma tujce, zaposlovali ter po določenem času prezaposlovali v vedno nove družbe, s katerimi so formalno upravljali tako imenovani slamnati direktorji.
Več kot 400 delavcev v gradbeništvu oškodovali za dobra dva milijona evrov
Celjski kriminalisti so konec letošnjega maja zaključili obsežno in dlje časa trajajočo kriminalistično preiskavo v zvezi suma storitve kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev.
Destrnik: Pukšič ne gre v penzijo, imel pa bo višjo plačo
Destrniški svetniki so na majski seji potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki je bil po pojasnilu župana Franca Pukšiča potreben zaradi novih investicij, ustavljenih projektov pa tudi zaradi neuspešne prodaje občinskih prostorov.
Globalizacija koronavirusa v revščino pognala 100 milijonov delavcev
Ukrepi zaradi pandemije covida-19 so v revščino pahnili več kot 100 milijonov delavcev, je ta teden ocenila Mednarodna organizacija za delo (ILO).
Kidričevo: Prejemnikov žepnin vsako leto več
Občina Kidričevo od leta 2018 dijakom in študentom namenja žepnine. Dijaki lahko prejmejo 20 in študentje 30 evrov mesečno (razen v času počitnic).
Podatki o gibanju brezposelnosti v regiji še vedno zelo vzpodbudni
Ta veseli dan regresa v javnem sektorju
Zaposleni v javnem sektorju danes prejmejo izplačan letošnji regres za letni dopust.
Zaposleni v javnem sektorju bodo dobili izplačan regres
Zaposleni v javnem sektorju bodo danes dobili izplačan letošnji regres za letni dopust. V skladu z dogovorom, ki so ga sklenili vlada in sindikati, jim letos pripada regres v višini 1050 evrov. Danes bodo dobili izplačanih 1024 evrov, preostanek v višini 26 evrov pa ob izplačilu majske plače, torej med 10. in 15. junijem.
Podjetniki neplačani kljub opravljenemu delu v juršinski enoti Doma upokojencev
Prizidek enote Doma upokojencev Ptuj v Juršincih je zgrajen. Investicija je (z davkom) vredna okrog 6 milijonov evrov. Čeprav je naročnik, Dom upokojencev Ptuj, obveznosti izbranima izvajalcema, podjetju Pomgrad in IVR, poplačal, naj bi nekateri podizvajalci kljub opravljenemu delu ostali neplačani. V Pomgradu sicer vztrajajo, da so vse obveznosti dosledno poravnali, da pa se je zataknilo pri enem od njihovih kar 20 podizvajalcev. Ta naj bi denar zadržal. Gre za podjetje RSI Inženiring, ki ga je najelo podjetje Flor kot podizvajalec obeh glavnih izvajalcev. V podjetju RSI to zanikajo in pravijo, da mu še vedno dolgujejo del sredstev ter da je zaradi zapletov s to investicijo ogrožena prihodnost njegovega podjetja. To naj bi bil razlog, da sami niso poplačali nekaterih malih podjetnikov, ki so kot zadnji v verigi dejansko delali v Juršincih. Nekaterim med njimi zdaj grozi stečaj. Bo to še ena gradbena zgodba z grenkim koncem, kam in kako so lahko poniknili milijoni?