Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Se še spomnite, ko so se pred kakšnimi dvajsetimi leti otroci na klopeh parkov ali na šolskih hodnikih igrali s kartami, ki so jih krasile čudne podobe animiranih oddaj?

Zbirateljske karte TCG (Trading card game), kot so denimo pokemon in yu-gi-oh, so ponovno izjemno priljubljene. Vendar danes niso več toliko povezane z mladostniško zabavo, temveč lahko govorimo o pravem investicijskem in zbirateljskem ekosistemu.

Trdni temelji in koronska eksplozija

Med prvim valom priljubljenosti teh kart (2000–2015) se je razvila močna zbirateljska in tekmovalna scena, ki je vse do danes ohranila veliko in zelo zvesto skupnost. Rast te skupnosti je kasneje nekoliko stagnirala, med koronsko epidemijo pa je ponovno prišlo do eksplozije priljubljenosti zbirateljskih kart.

Osebni arhiv

Med letoma 2020 in 2021 so denimo cene kart pokemon neznansko poskočile, predvsem zato, ker so predstavniki generacije milenijcev in generacije X začeli na novo odkrivati svoje najljubše aktivnosti iz otroštva. Rast prodaje kart je bila neznanska. Na platformi za prodajo eBay je leta 2020 denimo prodaja kart dosegla kar 142-odstotno rast v primerjavi z letom prej, med zbirateljskimi pa je prodaja kart pokemon poskočila za neverjetnih 500 odstotkov.

Svoje so dodali še razni vplivneži, ki so izkoristili val priljubljenosti tega hobija ter mu zagotovili še več pozornosti. Splet so preplavili posnetki, na katerih so vplivneži odpirali redke paketke s kartami, za najbolj znan popkulturni trenutek pa je gotovo poskrbel famozni vplivnež Logan Paul, ki je za redko karto Pikachu Illustrator odštel več kot 4,5 milijona evrov.

Nekateri tudi pri nas za nakup namenijo nekaj tisočakov

V Sloveniji je eden izmed največjih poznavalcev scene in trga zbirateljskih kart Prekmurec Renato Volkar, ki se s svojim podjetjem Resqcards ukvarja tudi z njihovo preprodajo. »Slovenska scena in kupna moč sta seveda bistveno manjši kot denimo v ZDA, a se tudi v naši regiji začenja dogajati, da ljudje na mizo za nakup kart vržejo nekaj tisočakov,« pravi Volkar, ki je do zdaj od slovenskih in tujih zbiralcev odkupil že več kot 750 najrazličnejših zbirk kart. 

Osebni arhiv

Kot dodaja, opaža trend, da običajno ljubiteljsko zbirateljstvo nadomešča želja po investicijah denarja v karte TCG. »Sicer še vedno obstajajo tisti pravi zbiralci, ki želijo napolniti lastne kolekcije, vse več pa je ljudi, ki karte kupujejo z namenom, da jih enkrat v prihodnosti prodajo za dobiček,« opozarja.

Dodaja, da so v svet investicij z zbirateljskimi kartami med epidemijo koronavirusa vstopile ravno tiste generacije, ki so jim denimo karte pokemon zaznamovale otroštvo. »To so ljudje, ki niso vajeni vlagati svoj denar v delnice, ampak so bolj dovzetni za investicije v kriptovalute. Zato je denimo dolgo časa vrednost kart rasla vzporedno z vrednostjo kriptovalut.«

Zadnji velik skok vrednosti nekaterih kart se je po Volkarjevih besedah zgodil februarja letos, ko je minilo 30 let od uradnega izida videoigre Pokemon na Japonskem.

Ključna ohranjenost kart

Številni ste se na tej točki spomnili lastnih zbirk iz otroštva ali pa ste pomislili na obdobje, ko so vas vaši potomci za rokav vlekli v prodajalne, da jim kupite za tiste čase dokaj drago darilce. Povsem mogoče je, da se v škatli, polni kart, na vašem podstrešju skriva kaj zares vrednega, pa se vam o tem ni niti sanjalo.

»Pri tem hobiju je najpomembnejša ohranjenost kart. Če bi že v mladosti s kartami skrbno ravnali, bi danes dosegale veliko manjše vrednosti, ker bi bilo odlično ohranjenih kart logično veliko več. Kljub temu pa lahko nekdo za lepo vsoto proda kakšno posebno karto, četudi je malo oguljena,« razlaga Volkar.

»Seveda ne bo dosegala vrednosti izjemno ohranjene karte, a tu ne govorimo o zanemarljivih zneskih. Ravno pred kratkim sem odkupil karto, ki se je nekomu valjala doma. Bila je v res slabem stanju. Mnogi bi celo mislili, da je ničvredna, a je kljub temu ta človek zanjo iztržil več kot 1000 evrov.«

Prvi velik sejemski dogodek nedavno tudi pri nas

Renato Volkar je kot soorganizator v prestolnici sodeloval tudi pri pripravi prvega pravega slovenskega sejma zbirateljskih in športnih kart. Na Gospodarskem razstavišču se ga je udeležilo več kot 1500 entuziastov. »Posebnost dogodka je bila, da smo poleg sejma organizirali tudi turnirje v teh igrah, da smo temu kupoprodajnemu vidiku dodali še zabavnega.«

Dogodek se je odvil na največjem razstavnem prostoru zbirateljskih in športnih kart pri nas. Pripravili so kar štiri velika tekmovanja v namiznih igrah, sklepne dvoboje pa so z glavnega odra prenašali tudi na spletu. Poleg nakupa in prodaje kart so organizirali tudi menjalnico in možnost strokovnega ocenjevanja zbirateljskih in športnih kart.

Nevarnost iger na srečo

Volkar opozori še na nekoliko manj simpatično plat tega hobija, s katerim se ukvarja tudi vse več otrok – hazardiranje. »Ko ljudje kupijo paketke s kartami in jih odprejo, je to v praksi igranje iger na srečo. Sovražim ta vidik zbirateljstva. Ljudje upajo, da bodo v 100 paketkih odkrili karto, ki je zares veliko vredna, kar pa se seveda zgodi sila redko. Če želi nekdo v svet zbirateljstva vstopiti zgolj z vidika investicij, sam vedno dam nasvet, naj paketkov ne odpira,« poudarja.

Dodaja, da je ta plat zbirateljstva problematična predvsem pri najmlajših. »Starši otrokom kupijo paketek s kartami za pet evrov, vrednost kart v njem pa je recimo 20 centov.« Opozarja, da otroci tako iščejo isti evforični občutek, kot ga običajni hazarderji dobijo ob dobitku v igralnici, pri športnih stavah ali pri igranju loterije. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da so običajni načini igranja iger na srečo rigorozno regulirani, takšno, kot ga opisuje Volkar, pač ne.