Kava, kot so jo pile naše babice
Prava, črna, turška kava je bila včasih dragocena in težko dosegljiva. Zato so naše prababice doma rade varile napitke, ki so spominjali na to opojno tekočino. Ti kavni nadomestki so bili pripravljeni iz žit, ki po barvi in okusu po praženem posnemajo nekatere lastnosti kave, a seveda ne vsebujejo kofeina. Napitek iz praženega ječmena in korenine cikorije je bil na mizi za zajtrk, okus po karameli pa so še izboljšali z dodatkom mleka in sladkorja. Tudi iz zrelega želoda so gospodinje pripravljale kavo, sicer ni bila najboljšega okusa, a je veljala za zdravilno. Tekst: M. O. Ž.
Želodova kava blaži mnoge zdravstvene tegobe, o čemer je že v 19. stoletju pisal slavni nemški duhovnik in terapevt Sebastian Kneipp, utemeljitej Kneippovega zdravljenja z vodo. Pili so jo pri težavah s ščitnico, kadar jih je mučil mehur, se je na koži pojavil zoprni izpuščaj ali pa za spodbujanje teka. Pomagala naj bi pri slabi prebavi in trebušnih krčih, driski, pri menstrualnih težavah, pomanjkanju železa v krvi, pri putiki, hemoroidih, živčnosti, nespečnosti, povišanem krvnem tlaku in holesterolu. Pili naj bi jo od enkrat do dvakrat na teden, lahko tudi zvečer. Ker želod vsebuje veliko škroba, sladkor, beljakovine, maščobo, pa tudi tanin, zaradi katerega so pripravki iz njega grenki, ta kava ni bila najboljšega okusa. Grenčino so omilili z dodatkom mleka in sladkorja. Pili pa so jo lahko tudi otroci, saj ne vsebuje kofeina.
Več v reviji Zarja Jana, št. 39, 24. 9. 2019
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.