Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če bi moški vedeli, kako malo je potrebno, da ženski pridejo naproti, bi bilo marsikaj drugače.

Spolno nasilje ni izkušnja, ki bi jo lahko preprosto odložili v omaro, tesno zaprli vrata in se pretvarjali, da se ni nič zgodilo. »Spomin nanjo se lahko nepričakovano prebudi in takrat postane odločilno, kdo stoji ob tebi,« pravi ena izmed štirih žrtev spolnega nasilja, ki so za Jano anonimno spregovorile o svojih travmah in odzivih, ki so jih v partnerskih odnosih najbolj prizadeli. A ljubezen je obliž za še tako globoke rane. Zakonska in družinska terapevtka prof. dr. Tanja Repič Slavič pojasnjuje, kako nerazumevanje poglablja travmo in kako pomembno vlogo imajo partnerji pri vzpostavljanju notranjega miru. Pomembno branje za vse, ki želite pomagati svojim zlomljenim dušam.

Osebna rast

Moja zgodba: Spolne zlorabe v družinah alkoholikov

»Ali rada obujaš posilstvo?«

Sonja je kot mlada ženska preživela dva spolna napada. Kadar se počuti varno, lahko kljub preteklosti spusti na plan svojo strastno naravo. Zaradi tega se je nekdanji partner nanjo obračal z dvomi, ki so ju nazadnje razdvojili.

»Najbolj me je prizadelo vprašanje, kako lahko uživam v grobem spolnem odnosu, če pa sem bila posiljena. »Ali rada obujaš posilstvo?« me je zbodel in z ozkoglednostjo povsem razblinil moje zaupanje. Takšno vprašanje je grozljivo in globoko nerazumevajoče,« pove 36-letnica in nadaljuje, da v njenih očeh posilstvo nima nobene povezave s spolnim odnosom, četudi strastnim, v katerem sodeluješ prostovoljno.

Zgodbe

Človeška zloba nima meja

»Pri posilstvu prosiš Boga, da boš iz tega prišla živa, da boš ohranila razum. Nobene kontrole nimaš nad tem, kar se ti dogaja. Pri prostovoljnem spolnem odnosu pa je ravno obratno: imaš nadzor, izbiro, meje. Odločaš se sama. Počutiš se varno ob človeku, ki mu zaupaš, in nekaj dovoliš – zato, ker želiš, ne zato, ker moraš,« razloži Sonja, ki bi si od partnerja želela razumevanje, da posilstvo ni spolnost, temveč nasilje. »V takšnih trenutkih bi potrebovala predvsem občutek varnosti, tišino brez obsojanja in zavedanje, da mi ni treba ničesar pojasnjevati ali opravičevati.«

Shutterstock

»Ti si pa že zgodaj dobila izkušnje!«

Isabela je ženska v zrelih letih. V otroštvu je bila dolga leta žrtev pedofila, s posledicami pa se ukvarja še danes. V življenju je imela dva partnerja, preteklost je delila le z drugim. »Ampak mi je žal, saj me ni razumel. Prišlo je tako daleč, da ne prenesem več dotikov. Pa ne le od partnerja, tudi terapevtske masaže denimo ne bi prenesla,« pove sogovornica, ki zagovarja iskrenost v razmerju, a poudarja, da se po izpovedi pokaže, kakšen je človek, s katerim živiš.

»Redki so moški, ki zmorejo stati ob strani. Moj partner se je sprva dobro odzval, pozneje pa so sledile obtožbe, da sem sama kriva, bolele so tudi pripombe, da sem že zgodaj dobila izkušnje … Znal je biti zelo nesramen, v meni pa je rasel občutek, da sem 'pokvarjena roba'. Nekateri moški zelo spremenijo pogled na žensko, ko izvejo za spolno nasilje, in takrat uvidiš, da je bil ob tebi pravzaprav tujec,« je svoje izkušnje delila predana babica, ki pravi, da sedaj živi za otroke in vnukinjo, moškega pa ne namerava več spustiti v svoj svet.

Zgodbe

Nemi krik žrtve pedofila: Spolno zlorabljena pri petih letih

»Pa ne le, ker je težko znova zaupati, ampak ker preprosto ne zmorem več spolnosti. Ne vem, kaj se takrat zgodi v meni … vračajo se slike, grozno je. Se pa nočem nikomur smiliti, rada bi le razumevanje. Žal tega v partnerskih odnosih pogosto ni, s pomanjkanjem sočutja se srečujejo številne zlorabljene ženske. In potem se vprašaš, ali je to človek, s katerim si želiš preživeti življenje. Biti sam pomeni predvsem, da si se začel imeti rad.«

*Preostale tri zgodbe si lahko preberete v tiskani izdaji revije Jana.

Tomo Strle, CITRUS

Nerazumevanje odpira stare rane

Ženske z izkušnjo spolnega nasilja bi ob sebi potrebovale potrpežljivega in empatičnega partnerja, a stvarnost je pogosto drugačna. Zakonska in družinska terapevtka prof. dr. Tanja Repič Slavič poudarja, da nerazumevanje odpira stare rane, zlorabljena oseba pa ob tem dobi občutek, da je preobčutljiva in da je z njo nekaj narobe.

Terapevtkina pojasnila in dragocene nasvete si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 27. januar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana