Vztrajati zaradi otrok ali oditi zaradi miru?
Bralko je moževa nezvestoba pahnila v odločitev za ločitev. Najbolj pa jo boli vprašanje, kakšne posledice bo razpad zakona pustil na otrokoma.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pismo bralke
"Dolgo sem oklevala, zdaj pa sem se odločila, da spregovorim o dogajanju v naši družini. Za mojo stisko vedo samo najbližji in prijateljica iz otroštva, s katero sva se prej redko videli, zdaj pa sva stike obnovili in mi zelo pomaga. Z možem imava dva otoka, eden je v vrtcu in drugi v šoli. Pred poroko nisva bila dolgo skupaj, navdušil me je s svojo energijo in družabnostjo, zdelo se mi je, da sem srečala princa na belem konju. Poročila sva se, ker sem zanosila, ampak o poroki sva se pogovarjala že prej. Po porodih sem se posvetila otrokoma, on je s svojim načinom življenja nadaljeval.
Najprej sem to sprejemala kot fazo, ki bo prešla, in sem mu celo privoščila, da se ima dobro, saj sta bila oba otroka na začetku precej bolna in sem zanju skrbela jaz. Ko me je tak odnos začel motiti, sem mislila, da sem le preobčutljiva, to mi je očitala tudi tašča. Zdaj so na srečo bolezni v glavnem minile, a mož še vedno skrbi le zase, doma ne sodeluje, z otrokoma se ne ukvarja. Že pred nekaj leti sem ga dobila, ko si je dopisoval s kolegico v službi, sporočila so bila zelo osebna. Pogovorila sva se, s tem je nehal, zdaj pa sem ugotovila, da je v resni zvezi z drugo.
To me je sesulo, nikakor mu ne morem več zaupati. Najprej je to zanikal, zdaj pa ne več. Očita mi, da sem preobčutljiva, da sem ga zanemarila, da sta bila zame pomembna le otroka, da je moral nekje poiskati razumevanje. Jaz pa njemu, da nas je v vseh težkih situacijah puščal same in da mu ni padlo na misel, da je prost in se lahko predaja športu in družabnosti le na moj račun ter na račun svojega starševstva. Po dolgotrajnih pogovorih z mamo in s prijateljico, ki sem ji hvaležna, da me je ves ta čas prenašala, sem se odločila, da bo za vse bolje, če živimo sami. S težkim srcem sem se odločila za ločitev. Tašča pravi, naj potrpim, naj pomislim na otroka. Onadva prej nista vedela, kaj se dogaja med nama z možem, zdaj pa na žalost slišita, da nekaj ni v redu. Živci me izdajajo, vpijem na moža, on nazaj, otroka se ob tem kar skrijeta v sobo. Sodu je izbilo dno, ko mi je očital, da je ona druga bolj sončna in bolje razpoložena kot jaz. Ločitev je neizbežna, ampak kaj bo z otrokoma? Ne vem, kakšno sporočilo bi bilo to zanju."
- Marja
Kakšno sporočilo? Da ste poskrbeli za svoje in njuno duševno zdravje.
Bolečina je globoka
Na začetku se vam je zdelo, da je z vajinim partnerstvom vse v redu, z izjemo občasnih konfliktov in prepirov, brez katerih ne gre v nobeni zvezi. Bolezni so izzvenele, vaša samota pa ne, celo povečuje se in z njo vaše zamere. Upravičeno! Meni se sicer zdi, da ste bili celo preveč potrpežljivi, ko ste se v napornih časih in ob podeseterjenih odgovornostih in skrbeh za otoka prebijali sami. Mož se je takrat navadil, da je čisto v redu, če skrbi le za svoje dobro, in s tem nadaljuje, saj je imel za tako vedenje neke vrste odpustek. Mislim, da bi moral biti za vas to prvi, hudo glasen alarm, pa ste ga nekoliko preslišali.
Kaj se dogaja pri vas doma, najbolje veste vi sami. Tašča ima pri tem besedo le, če jo zaprosite za mnenje, in ne zmore realno presojati resnosti težav v vaši družini. Verjetno le ščiti svojega sina, ne vedoč, kaj to povzroča vam in otokoma.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 17. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.