Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 5 min.

Denis Porčič Chorchyp prestal operacijo, poškodbe so pustile posledice


S.D.
19. 11. 2026, 06.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Denis Porčič - Chorchyp je za nas razkril, zakaj je moral pod nož. Po operaciji vek zdaj bolje vidi, hudomušno pa priznava, da je tudi nekoliko lepši.

denis porcic chorchyp 1.JPG
osebni arhiv
Denis Porčič Chorchyp poznavalsko pravi, da je treba za vsako stvar plačati določeno ceno, bodisi da si profesionalni športnik ali profesionalni žurer.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Obliži na očeh, s katerimi smo v zadnjem času videvali Denisa Porčiča - Chorchypa, so marsikomu vzbudili radovednost. Razlog zanje je bila operacija povešenih vek, ki so mu začele povzročati težave z vidom. Danes, ko je poseg že za njim, priznava, da vidi bolje, pa tudi z videzom je zadovoljen. A ta izkušnja ga je spomnila še na marsikaj drugega, predvsem na leta, ki jih je posvetil borilnim veščinam, na številne poškodbe in na to, kako pomembno je, da znamo prisluhniti svojemu telesu. Tudi neustrašni borec se je namreč z leti naučil, da ni treba vedno stisniti zobe in iti naprej.

»Zdaj bolje vidim, pa še malce bolje sem videti,« se pošali Denis Porčič - Chorchyp, ki se je za operacijo odločil, ko je ugotovil, da mu povešena veka ovira vid. Težave je začel opažati med snemanjem šova Exatlon Slovenija v Dominikanski republiki, kjer se je zaletel v drog in si prebil glavo. Ni mu šlo v račun, kako je lahko spregledal tako očitno oviro. Ko se je vrnil v Slovenijo, je med treningi ugotavljal, da ga nasprotnikovi udarci z leve strani pogosto presenetijo, saj jih opazi šele v zadnjem trenutku. »Tako sem ugotovil, da mi na desnem očesu visi veka,« pojasnjuje. Odločil se je za blefaroplastiko, kirurški poseg na vekah pri dr. Viljemu Harisu Topčiču, ki mu je prinesel dvojno zadovoljstvo, boljši vid in še estetski popravek.

Telo si zapomni, kar smo mi pozabili

Za operacijo se skriva precej daljša zgodba, kot bi lahko sklepali po nekaj obližih. Denis je v borilnem športu preživel veliko let, pri čemer poškodb pogosto ni jemal dovolj resno. »Trikrat sem imel razbito arkado na desnem očesu in dvakrat na levem. Nikoli nisem šel šivat, ampak sem dal gor samo led in treniral naprej,« pojasni. Zaradi tega so mu ostale brazgotine, ki so terjale svoj davek, telo pa mu danes kaže, da ima tudi vzdržljivost svoje meje. Že kot otrok si je zlomil stegnenico in se s sekiro udaril pod kolenom, pozneje pa so sledile športne poškodbe v ringu, zlomljena roka, izpahnjena rama, strgane vezi in poškodovan meniskus.

denis-porcic-chorchyp
osebni arhiv
Za operacijo se je odločil po tem, ko so mu povešene veke zaradi preteklih poškodb arkade začele nagajati pri vidu.

»Ko prideš v malo starejša leta, začneš spoznavati, koliko posledic lahko na tebi pusti profesionalni šport,« pravi. Obraba sklepov, bolečine in omejena gibljivost so stvari, ki jih v mladosti pogosto prezremo. Sam je dolgo verjel, da je treba le stisniti zobe in nadaljevati. Ko je začenjal, se je pogosto učil sam, brez ustreznega strokovnega vodstva: »Delal sem po svoje in delal strašne napake, dokler se nisem začel tega profesionalno učiti.« Danes ve, da bi moral marsikaj narediti drugače. Prav zato želi mladi borcem prihraniti podobne izkušnje: »Ne glede na to, ali gre za profesionalni ali rekreativni šport, nepravilna vadba lahko pusti hude posledice. Treba je delati pametneje.«

Preberite še

Da zna stisniti zobe, dokazuje tudi borba, v kateri si je zlomil roko, a tega sprva sploh ni vedel. Kljub bolečini je nadaljeval in po končani prvi rundi nasprotnika nokavtiral z drugo roko. »Takrat sem bil zelo ponosen nase, da sem zmagal kljub zlomljeni roki,« se spominja. Šele leta pozneje se je vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi se borba nadaljevala. »Takrat sem bil prepričan, da te poškodbe samo utrdijo. Po eni strani to drži, ampak ko si starejši, se lahko pokažejo hude posledice.«

denis-porcic-chorchyp
osebni arhiv
Denis Porčič - Chorchyp

Njegovi bližnji so njegove borbe doživljali drugače kot on. Mama jih ni želela gledati, saj jo je skrbelo zanj. »Vedno je govorila, da njo boli, ko to gleda. Raje je gledala šov Zvezde plešejo, v katerem sem tekmoval. Njej je bilo to nekaj najlepšega,« se zasmeji. Oče pa ga je, ko se je vrnil domov z modricami, rad zbadal s pripombami, češ, a so ga spet pretepli, kar ga je samo še dodatno motiviralo za trening. Danes je hvaležen tudi za podporo partnerice, ki mu pomaga pri rehabilitaciji. »Samemu se mi res ne bi več ljubilo ukvarjati s tem toliko, kot se moram. Ona pa poskrbi za to, da je moja rehabilitacija dobra.«

denis-porcic-chorchyp
osebni arhiv
Denis Porčič - Chorchyp

Od mišic k zdravju

Spremenil se je tudi njegov odnos do hrane. Osem let se že prehranjuje vegansko, čeprav si nekoč ni predstavljal, da lahko tudi tako ohranja mišice in moč. »V mladosti sem bil prepričan, da je to bolj hrana za zajce,« se pošali. Danes mu ni pomembno le, kako je videti, temveč predvsem, kako se počuti. »Prej mi je bilo bolj pomembno, da sem pojedel vse, da bom videti bolj nabit in močan. Danes gledam na to, da bo moje telo bolj zdravo,« pojasnjuje in poudarja, da bi morali vsi ljudje uvesti spremembe v svoja življenja prej, preden jih k temu prisilijo zdravstvene težave.

denis-porcic-chorchyp
osebni arhiv
Denis Porčič - Chorchyp

Borilne veščine so mu dale disciplino, vztrajnost in sposobnost doseganja ciljev. »Dale so mi vse, kar danes sem. Naučile so me, da se znam postaviti zase, doseči cilje in narediti tudi tisto, česar se mi ne ljubi. Zaradi njih sem sicer zamudil tudi kakšno zabavo s prijatelji, toda danes se zaradi tega ne obremenjujem več. Šport mi je pomagal izoblikovati vrednote in izbirati ljudi, s katerimi želim preživljati čas.«

Danes največ časa namenja svojemu klubu borilnih veščin Samurai, ki ga opisuje kot nekakšno svetišče za vse, ki tam trenirajo. V njem trenirajo tako otroci kot odrasli. Mlade borce spremlja na njihovi poti – dva izmed njih je pripeljal do slovenske reprezentance v kikboksu – in jih spodbuja k samostojnosti, odgovornosti in premišljenemu treningu. »Samuraj pomeni služiti in to hočem delati v svojem življenju, da s svojo prisotnostjo in življenjem služim drugim ljudem,« pravi. Njegovo delo zato ni več usmerjeno zgolj v rezultate, temveč tudi v vzgojo, odnose in odgovornost do sebe in drugih.

denis-porcic-chorchyp
osebni arhiv
S posegom je nadvse zadovoljen, pa tudi bolj mladosten, hudomušno pripomni.

Ko potegne črto pod svojo športno kariero, ne omahuje. Če bi lahko izbiral znova, bi se odločil enako. »Še enkrat bi šel skozi vse, samo da bi imel to znanje, ki ga imam danes,« pravi. Tudi svojih napak ne obžaluje, saj so ga oblikovale v človeka in trenerja, kakršen je danes. Zdaj želi predvsem, da bi se mladi iz njegovih izkušenj naučili, da prava moč ni le v tem, koliko bolečine preneseš, temveč tudi v tem, da znaš pravočasno poskrbeti zase.

E-novice · Estrada

Lady

Najbolj vroče zgodbe iz zakulisje iz sveta znanih dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.