Zvezdana Mlakar ohranja družinsko tradicijo, ki jo mnogi pozabljajo
Tanja Žagar, Rebeka Dremelj, Tim Kores in drugi znani Slovenci so razkrili, kako se pripravljajo na zimo. Nekateri pridno kuhajo, drugi raje samo uživajo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko iz domače kuhinje zadiši po pečenih paprikah, sveže kuhani marmeladi in drugih domačih dobrotah, je jasno, da je čas za pripravo ozimnice. Tudi naši znani obrazi imajo pri tem svoje navade in spomine. Nekateri pridno polnijo kozarce in zamrzovalnike, drugi prisegajo na dobrote izpod rok svojih babic, tretji pa priznavajo, da jim gre uživanje ozimnice precej bolje od njene priprave. Nekateri so nam o ozimnicah zaupali svoje male skrivnosti, družinske tradicije in zabavne spomine iz otroštva.
Tim Kores - Kori
»Pri nas doma je ozimnica kar pomembna stvar, sploh kadar se iz gozda vrnem s polno košaro gob. Ker jih je običajno preveč, da bi vse pojedli sproti, jih je treba ustrezno shraniti. Nekatere narežem in posušim, druge očistim, razdelim na manjše porcije in spravim v zamrzovalnik, da jih lahko uživamo še dolgo po končani gobarski sezoni. Na zalogi pa imamo tudi domače paradižnikove omake, vložene kumarice in kakšno dobro marmelado. Rad imam, da je shramba polna domačih dobrot, ki pozimi še kako teknejo.«
Zvezdan Martič
»Glede ozimnice nisem niti med povprečnimi, kaj šele med najboljšimi. Nazadnje sem vložil le nekaj kozarcev feferonov, žena pa je skuhala malo marmelado. Imamo pa poln zamrzovalnik jagod, borovnic in malin z domačega vrta, saj se vsa družina najbolj veseli domačih dobrot. Za ozimnico imamo pripravljene kar nekaj čebule in česna, potem pa so na seznamu še bob, bučke, korenje, koleraba, razne solate in kompoti.«
Ana Roš Stojan
»Pri nas je ozimnica del vsakdana in ne le jesensko opravilo. Skozi vse leto shranjujemo tisto, kar nam ponujajo narava, vrtovi in okoliški gozdovi. Veliko fermentiramo, kisamo in vlagamo, saj tako ohranimo okuse posameznih letnih časov. Zame je pomembno, da ničesar ne zavržemo in da spoštujemo sestavine. Prav te stare tehnike, ki so jih poznale že naše babice, imajo v sodobni kulinariki posebno vrednost.«
Astrid Kljun
»Od vseh svojih dosežkov in uspehov sem vedno najbolj ponosna na to, kar ustvarim z rokami doma, v kuhinji. Ko spečem svoj kruh iz droži, ko naredim hitro vloženo čebulo ali kakšno drugo domačo dobroto. V resnici bi res rada znala vse to in mi je žal, da nisem babice več spraševala, dokler je bila še živa. Moja babi Slavka je bila kraljica urejenih vrtov, kuhanja, vlaganja in peke. Čeprav moram danes pogosto pogledati recept, mi je zapustila nekaj dragocenega – ljubezen do vsega, kar lahko sam narediš z rokami.«
Rebeka Dremelj
»Priprave na zimo seveda potekajo, sama naredim, kar znam. Pri drveh, gumah in ozimnici pa brez slabe vesti pokličem koga, ki se na to spozna. Ni treba, da smo vsi za vse. Sama nisem ravno kraljica vlaganja. Marmelade in ajvar z veseljem jem, pripravo pa raje prepustim komu, ki ima več potrpljenja. Babice, ki znajo hkrati narediti božanski jabolčni zavitek, so za to pravi naslov. Zavitek pa je tako dober, da niti pod razno ne ostane za ozimnico, saj ga prehitro zmanjka, ko je še sveže pečen.«
Tanja Žagar
»Pri meni ni prave jeseni brez domačega ajvarja! Obožujem vonj po pečenih paprikah in tisti občutek, ko so kozarčki končno polni. Včasih sem paprike pekla v domači kuhinji za pripravo ozimnice, zadnja leta pa ajvar pripravljam tudi na morju, zato mu pravim kar morski ajvar. In veste, kako ga imam najraje? Debelo namazanega na kos svežega kruha, skoraj tako kot marmelado. Takrat je ves trud poplačan, saj s pripravo ozimnice ni malo dela.«
Zvezdana Mlakar
»Večino ozimnice pripravim sama, sproti in po malem, iz vsega, kar mi zraste na kmetiji. Vsako leto obvezno pripravim sataraš, ki ga zamrznem brez čebule in česna, saj ju dodam šele med kuhanjem. Poseben družinski dogodek je peka rdečih paprik na odprtem ognju, ko vsi pomagamo pri lupljenju. Zamrzujem tudi bučke, maline in ribez, korenovke pa shranim v zemljanko. Tako imamo domače dobrote na mizi skozi celo zimo.«
Marko Naberšnik
»Danes marmelado in preostale stvari večinoma kupim, v otroštvu pa sta za ozimnico skrbeli oma in stara mama. Najraje sem s prstom pokusil še toplo marelično marmelado. Spomnim se tudi noči, ko so nam v 80. letih vlomili v klet in skušali ukrasti ozimnico. Oče in sosedje so tatu z lopato zadrževali do prihoda policije, mi pa smo vse prestrašeni opazovali z balkona. Danes se temu nasmehnemo, takrat pa nam ni bilo prav nič smešno.«