Robert Balen/MPA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kaj je pravzaprav najbolj pereč okoljski problem?

Pohlep! Pohlep po vsem, po denarju, kapitalu, potovanjih, nakupovanjih, športnih, znanstvenih dosežkih … je globoko ukoreninjen v genski zapis človeka. V zgodovini je v različnih obdobjih in okoljih različno prihajal do izraza. Včasih so ga zatirali, zaničevali, včasih tolerirali in nagrajevali. V podivjanem kapitalizmu so popustile vse zavore, saj ga ekonomska doktrina postavlja v sam vrh individualnega uspeha. Brez pohlepa ni zmag, ni oblasti, ni potešenega ega. Pohlep ne prenaša konkurence, ne pozna sodelovanja, pohlep žene človeka na vrh ekonomske piramide, kjer ostane sam na kupu pohojenih. Pohlep ustvarja razlike, neenakost v družbi, ustvarja peščico bogatih in množico revnih.

Bogati nočejo ekološke zavesti, saj jih kapitalska moč omami, razčloveči, revni si ekološke zavesti ne morejo privoščiti, saj je njihova prioriteta vsakodnevna eksistenca.

Tudi tehnološki razvoj na steroidih poganjajo ekstremno pohlepni ljudje. Ustvarjajo nove prodajne uspešnice, nove programske rešitve, nove, nove ... Poraba energije skokovito narašča, naraščajo kupi odpadkov, škodljive emisije, posledično izginjajo tropski gozdovi, ledeniki, morje se segreva in dviga, ekstremni vremenski pojavi pa so vse pogostejši.

Tehnološki razvoj, predvsem UI z derivati, je ušel izpod nadzora, napreduje hitreje, kot ga lahko celo njihovi kreatorji razumejo, veliko hitreje od ugotavljanja realnega pomena ali problema za človeštvo in vzpostavljanja pravne regulacije in nadzora. Podatkovni centri po svetu že zdaj porabijo od odstotka do dveh svetovne električne energije. Do leta 2030 pa naj bi poraba zrasla za prek 100 odstotkov. Na Islandiji pa porabijo astronomskih 20 odstotkov elektrike.

Celoten intervju preberite v reviji Obrazi 03/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.