Namesto umetnih osvežilcev: 3 sobne rastline, ki odišavijo dom
Ko več časa preživimo v zaprtih prostorih, si želimo več prijetnih vonjav. Odkrijte, katere rastline lahko tudi v hladnejših mesecih poskrbijo za dišeče presenečenje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V hladnejšem delu leta smo večinoma v zaprtih prostorih. Okna odpiramo redkeje, zaradi ogrevanja je zrak bolj suh, vonjave po kuhanju in vsakdanjih opravilih pa se lahko v stanovanju zadržujejo dlje. Da bi bilo doma prijetneje, pogosto posežemo po dišavnih svečah, razpršilih ali električnih osvežilcih zraka. Toda zakaj ne bi del prijetnega vonja v dom prinesli raje z rastlinami? Je to jeseni sploh mogoče?
Čeprav večina sobnih rastlin nima izrazitega vonja, obstajajo tudi takšne, ki nas razveseljujejo z dišečimi cvetovi ali aromatičnimi listi. Izbor ni zelo širok, a se vseeno najdejo tudi take, ki zacvetijo in dišijo prav v hladnejšem delu leta. Med njimi so dišeča ciklama, orhideja Brassavola nodosa in dišeča pelargonija. Vsaka diši nekoliko drugače, razlikujejo pa se tudi po tem, koliko nege potrebujejo in kam jih je najbolje postaviti.
Dišeča ciklama - nežen cvetlični vonj sredi jeseni
Ciklame so med najbolj priljubljenimi cvetočimi lončnicami jesenskih in zimskih mesecev. Ko na vrtovih cvetje že izgublja svojo barvitost, nas v stanovanjih razveseljujejo z elegantnimi cvetovi, ki se kot drobni metulji dvigajo nad okrasnimi listi. Toda marsikdo ne ve, da lahko nekatere ciklame tudi prijetno dišijo.
Pri tem je pomembna izbira sorte, saj številne sodobne ciklame skoraj nimajo vonja. Če želimo dišečo rastlino, poiščemo sorte, pri katerih je ta lastnost posebej poudarjena. Ena takšnih je Cyclamen persicum 'Absolu de Morel', ki jo prepoznamo po belih cvetovih z rožnato oziroma škrlatno obarvanimi konicami. Njeni cvetovi oddajajo nežno, sladkasto dišavo, ki jo najlažje zaznamo v bližini rastline.
Ciklama najbolje uspeva v svetlem, vendar hladnejšem prostoru, zaščitenem pred močnim neposrednim soncem. Največja napaka je, če jo postavimo v močno ogrevano dnevno sobo, še posebej neposredno nad radiator. Toplota lahko skrajša čas cvetenja, listi začnejo rumeneti, cvetovi pa hitreje ovenijo.
Ustreza ji svetel prostor s temperaturo približno od 13 do 18 °C. Zalivamo jo zmerno, ko se zgornja plast substrata nekoliko osuši. Pri tem pazimo, da voda ne zastaja v lončku in da po nepotrebnem ne močimo središča rastline, iz katerega izraščajo listi in cvetni peclji. Najbolj praktično je zalivanje od spodaj, pri katerem lonček za kratek čas postavimo v vodo, nato pa pustimo, da odvečna voda dobro odteče.
Sproti odstranjujemo odcvetele cvetove in porumenele liste. Če ji zagotovimo ustrezne razmere, lahko cveti več tednov, pogosto tudi večji del zime.
Orhideja Brassavola - dišava, ki se prebudi zvečer
Med orhidejami najdemo številne vrste z nenavadnimi oblikami cvetov, vendar niso vse dišeče. Prav posebno mesto med njimi ima Brassavola nodosa, ki jo v angleščini poznajo pod imenom »lady of the night«, torej dama noči. Ime je dobila zaradi izrazitega vonja, ki ga njeni cvetovi oddajajo predvsem v večernih in nočnih urah.
Na prvi pogled je precej drugačna od falenopsisov, ki jih najpogosteje srečujemo na slovenskih okenskih policah. Ima ozke, podolgovate in mesnate liste ter nenavadne zvezdaste cvetove z dolgimi, ozkimi cvetnimi listi in izrazitim belim osrednjim delom, ki spominja na srce.
Vonj je izrazit, pogosto ga opisujejo kot sladek, cvetličen in nekoliko citrusen. Rastlina ga oddaja predvsem ponoči, kar je povezano z njenim naravnim načinom privabljanja opraševalcev. V naravi jo namreč oprašujejo predvsem nočni metulji.
Za ljubitelje dišečih rastlin je zanimiva tudi zato, ker pogosto cveti jeseni ali pozimi, čeprav lahko ob ugodnih razmerah zacveti tudi v drugih delih leta. Če kupimo že cvetoč primerek, lahko v njenem vonju uživamo takoj. Posamezno cvetenje lahko traja več tednov.
Čeprav je njen videz nekoliko eksotičen, Brassavola nodosa ni zahtevnejša od številnih drugih orhidej. Najpomembneje je, da ji zagotovimo dovolj svetlobe. Ustreza ji zelo svetla okenska polica, kjer dobi tudi nekaj nežnega neposrednega sonca, medtem ko jo pred močnim poletnim opoldanskim soncem zaščitimo.
Za dobro rast ji ustrezajo zmerno tople razmere, približno od 18 do 27 °C podnevi, ponoči pa so temperature lahko nekoliko nižje. Pomembno je tudi, da korenine niso stalno mokre. Kot epifitska orhideja je prilagojena rasti na drevesih, zato jo gojimo v zračnem substratu za orhideje, običajno na osnovi lubja.
Zalivamo jo temeljito, nato pa pustimo, da voda odteče in se substrat pred naslednjim zalivanjem primerno osuši. Pozimi, ko je svetlobe manj in rastlina počasneje raste, zalivanje prilagodimo razmeram. Poskrbimo tudi za kroženje zraka, vendar je ne izpostavljamo hladnemu prepihu.
Čeprav je med ljubitelji orhidej dobro poznana, je v običajnih cvetličarnah ne bomo našli tako pogosto kot falenopsisov. Pri nakupu je zato smiselno preveriti ponudbo specializiranih gojiteljev orhidej. Če želimo vonj takoj, izberemo rastlino, ki že cveti, saj zgolj letni čas še ne zagotavlja, da bo zacvetela tudi pri nas doma.
Dišeča pelargonija - ko za prijeten vonj zadostuje dotik listov
Za razliko od ciklame in orhideje dišeča pelargonija ne potrebuje cvetov, da bi nas razveselila z vonjem. Njena posebnost so aromatični listi, v katerih nastajajo hlapne dišavne snovi. Ko se jih nežno dotaknemo ali jih podrgnemo med prsti, se sprosti prijetna aroma.
Dišeče pelargonije so zelo raznolika skupina rastlin. Nekatere dišijo po vrtnicah, druge spominjajo na limono, pomarančo, meto ali celo jabolka. Med bolj znanimi je rožno dišeča pelargonija (Pelargonium graveolens), ki jo gojimo zaradi značilnega vonja listov. V slovenskih vrtnarijah se občasno pojavljajo tudi različne sorte s citrusnim vonjem.
Prav ta raznolikost je njihova največja prednost. Ljubitelji svežih vonjev bodo verjetno raje posegli po limonasto dišeči pelargoniji, tisti, ki imajo radi nežnejše cvetlične note, pa po rastlini z vonjem po vrtnicah.
Dišeča pelargonija je zanimiva tudi zato, ker vonj ni odvisen od cvetenja. Njene liste lahko nežno pobožamo tudi sredi zime in uživamo v njihovi aromi. Seveda ne bo neprekinjeno odišavljala celotnega prostora, zato jo je najbolje postaviti tja, kjer se pogosto zadržujemo in se je lahko mimogrede dotaknemo.
Dišeče pelargonije imajo rade veliko svetlobe, zato jim namenimo čim bolj sončno okensko polico. V poletnih mesecih dobro uspevajo tudi na balkonih in terasah, vendar jih moramo pred prvo slano preseliti v notranje prostore.
Najbolje prezimijo na svetlem in nekoliko hladnejšem mestu, kjer ni nevarnosti zmrzali. V toplem stanovanju lahko preživijo zimo, vendar se zaradi pomanjkanja svetlobe njihovi poganjki pogosto podaljšajo. Če se to dogodi, jo lahko spomladi porežemo in spodbudimo razvoj novih, bolj kompaktnih poganjkov. Takrat jo po potrebi tudi presadimo in postopoma privadimo na zunanje razmere.
Pozimi jih zalivamo varčneje kot poleti. Med zalivanji pustimo, da se zgornji del substrata osuši, saj jim dolgotrajna mokrota lahko škoduje. Z gnojenjem v obdobju počasne zimske rasti počakamo do pomladi.
Katera dišeča rastlina je najboljša za naš dom?
Odločitev je odvisna predvsem od tega, kakšen vonj želimo in koliko pozornosti smo pripravljeni nameniti negi rastline. Če si želimo nežne cvetlične dišave in rastline, ki nas bo s cvetovi razveseljevala že jeseni, je dišeča ciklama odlična izbira. Najbolj bo zadovoljna v svetlem, hladnejšem prostoru, kjer bomo lahko njene cvetove občudovali več tednov.
Če iščemo izrazitejšo dišavo, ki se razširi predvsem v večernih urah, nas lahko navduši orhideja Brassavola nodosa. Primerna je predvsem za ljubitelje orhidej, ki ji lahko zagotovijo veliko svetlobe in ustrezno zalivanje.
Dišeča pelargonija pa je prava izbira za vse, ki želijo imeti aromatično rastlino tudi takrat, ko nič ne cveti. Ob vsakem dotiku listov nas lahko razveseli s svežim vonjem po citrusih, vrtnicah ali drugih prijetnih aromah.
PREBERITE TUDI:
Dišeče rastline seveda niso nadomestilo za svež zrak. Neprijetnih vonjav ne odstranijo, temveč jih lahko s svojim vonjem deloma prekrijejo, zato je še vedno pomembno, da prostor redno prezračujemo in odpravimo morebitne vzroke neprijetnih vonjav.
Imajo pa nekaj, česar nam običajni osvežilci zraka ne morejo ponuditi. Njihov vonj je povezan z živim organizmom, ki ga opazujemo, negujemo in spremljamo skozi letne čase. Veselje ob prvem odprtem cvetu, presenečenje ob večernem vonju orhideje ali sveža aroma, ki se sprosti ob dotiku pelargonijinega lista, so drobni trenutki, zaradi katerih postane naš dom še prijetnejši.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
