© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Pobegli Nika in Luna Prusnik


Ajda Perme
8. 5. 2013, 11.40
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:58
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Niko in Evo Prusnik smo spoznali , ko sta se na Misiji Evroviziji potegovali za nastop v Azerbajdžanu. Bolj kot gledalci jima je bila naklonjena žirija, zato sta zmago v oddaji prepustili Evi Boto, sami pa sta se iz medijskega cirkusa, ki je sledil, raje umaknili.

Pobegli Nika in Luna Prusnik

Eva je vmes postala Luna in z Niko se vračata v bolj umirjeni izvedbi dvojčic Prusnik, ki sta ju krojili sami, brez glasbenih menedžerjev, ki bi hoteli z njima dobro zaslužiti. Ustvarjanja glasbe sta se lotili sami – v roke sta prijeli kitaro, z malo pomoči pa ustvarili prvo zares svojo skladbo.

Pravita, da bi prepovedali TV-pevske šove za mlajše od 18 let. Kako danes gledata na svojo izkušnjo z Misijo Evrovizijo? Vama je žal?

Na vse izkušnje gledava kot na priložnost za osebno rast in razvoj. Stvari, ki sva jih doživeli na Misiji, nama bodo vedno ostale v lepem spominu, nikoli nama ne bo žal. Bilo je veliko čudovitih trenutkov, iz malo manj čudovitih pa sva se veliko naučili. 

Kaj vama je dalo misliti, da bi bilo bolje, če bi ustvarjali avtorsko glasbo?

Preprosto to, da želiva stvari izražati neposredno iz sebe in lastnih izkušenj, sveta, ki naju obkroža. 

Preberite še



Kako sta se zadeve lotili, glede na to, da nimata veliko glasbenega predznanja?

Imava posebno metodo ustvarjanja, glasba pride do naju, največkrat ko sva v naravi, in potem se prepustiva melodiji in ustvarjalnosti. Včasih najprej napiševa besedilo in melodija pride zraven, včasih obratno. Že od malega se material za komade nabira, in ko je trenutek pravi, ga začneva nadgrajevati. Pri prvem avtorskem komadu smo za nadgradnjo poskrbeli skupaj z Martinom Bezjakom.

Se vama zdi, da so vaju očitki gledalcev Misije, da "ne znata peti", dodatno spodbudili k temu, da sta se veliko ukvarjali z izboljšanjem petja in se tudi naučili igrati kitaro?

Najbolj naju je spodbudila volja do spoznavanja lastnih vokalov, veliko sva trenirali in to še vedno počneva. Pri tem nama je pomagala Mateja Mackenzie. Vsekakor pa so očitki podzavestno vplivali na naju, tudi če nisva želeli, ni pa to razlog za najin napredek, prej ti vzame samozavest. Zato moraš imeti v tem svetu debelo kožo. Peti in igrati kitaro pa se učiš vse življenje, midve sva šele na začetku.

Vajina prva pesem Goodbye song je v angleščini. Imata kakšne posebne načrte za tujino? Kako bi si želeli, da se odvije vajina glasbena pot?

Težko je predvideti, kaj naju čaka v prihodnosti, se pa zavedava, da je izid pesmi Goodbye song velik korak, če ne celo skok na pot, po kateri želiva iti. 

Glede na to, da smo vaju spoznali kot veseli, navihani in polni energije, je Goodbye song pravo nasprotje Nike in Eve, ki ju poznamo. Bi lahko rekli, da sta bolj odrasli in resnejši, kot sta bili pred dobrim letom?

Ljudje imamo v sebi vse barve. Od rdeče, rumene, zelene, modre do črne in sive. In najboljše je, če mešaš z vsemi.

E-novice · Estrada

Stop

Najbolj vroče zgodbe iz zakulisje iz sveta znanih dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.