Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Od izuma televizije imamo starši »škatlo«, ki jo porinemo pred otroka, da se sam zabava, mi pa imamo čas za kaj drugega. Veliko se ni spremenilo. Le škatla je postala manjša in tanjša. Tablični računalnik je poleg pametnega telefona naprava, ki si jo otroci najbolj želijo. Enako, kot so se naši starši spraševali, ali so televizorji dobri za nas, se mi sprašujemo o vlogi tabličnega računalnika. In ali so ti vzrok za slabšo bralno kulturo med mladimi, ki pa je prej kot ne dejstvo.

Mnenja o vplivu tablice so deljena. Po eni strani je za tablice toliko različnih aplikacij (vsebin), da je otrok hitro pred skušnjavo, da bi namesto resne vsebine gledal kaj zabavnejšega, po drugi pa z elektronskimi knjigami omogočajo lažji in hitrejši dostop do vse svetovne literature. Pa je razlika, če knjigo beremo na »papirju« ali na zaslonu?

Vseeno naj bi bilo, kje beremo, dokler res beremo in nas nekaj drugega ne zmoti. Branje knjige je čas, ko sedemo in se potopimo v zgodbo od začetka do konca. Kar je zelo dobro za koncentracijo in pomembno, da si ustvarimo kontekst zgodbe in razvijamo domišljijo. Čas koncentracije na vsebino pa je pri vseh digitalnih napravah zelo kratek. Tudi če beremo knjigo, morda prileti sporočilo ali kakšno drugo obvestilo, ki prekine osredotočenost. Kaj takšnega se pri branju knjige na papirju skoraj nikoli ne pripeti.

Ne gre toliko za problem bralnih navad kot za nevarnosti, ki jih prinašajo nove bralne vsebine, prilagojene prikazu na zaslonu. Samo besedilo in ilustracije za mlade bralce niso več dovolj. Želijo si animacije. Elektronsko slikanico, ki bi jo lahko opredelili kot hipni način za dostavo zgodbe. Njena kvaliteta pa je zato običajno nižja, ker temelji na grafiki in ne na besedilu in ima manjši vpliv na razvoj otrokove domišljije. Elektronske slikanice so tudi vse manj podobne »knjigam« ter vse bolj igram, kar bi nas moralo začeti skrbeti.

Zdrava kmečka pamet pa nam govori, da nikoli v zgodovini ni bil problem v napravah, temveč v spremembi življenjskih navad. Mora biti čas in prostor tako za papirnate knjige kot tudi za digitalne vsebine na tabličnem računalniku. Spraševati bi se morali o kvaliteti vsebin in ne toliko o načinu »dostave«.