Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 6 min.

Rock Otočec: Velika zgodba v veliki knjigi


Karmen Spacapan
20. 11. 2026, 18.24
Posodobljeno
18:56
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Bilo je blato, bila je glasba, bila je svoboda. In bila so poletja, ki jih mnogi še danes ne morejo pozabiti.

Franci Kek, ki je leta 1997 skupaj z Marjanom Pirnarjem obudil Rock Otočec, je njegovo zgodovino zda
S. R./MPA
Franci Kek, ki je leta 1997 skupaj z Marjanom Pirnarjem obudil Rock Otočec, je njegovo zgodovino zdaj ohranil še v obsežni monografiji.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Rock Otočec je bil mnogo več kot festival. Bil je kraj srečevanj, prvih ljubezni, nepozabnih koncertov in prijateljstev, ki so trajala še dolgo po zadnjih odigranih akordih. Petdeset let po njegovih začetkih je zgodba enega najpomembnejših slovenskih glasbenih dogodkov dobila tudi svojo filmsko in sedaj tudi knjižno podobo.

Nikola Sekulović je ob bas kitari obudil zanimivo prigodo, ki jo je z njo doživel na Rock Otočcu.
S. R./MPA
Nikola Sekulović je ob bas kitari obudil zanimivo prigodo, ki jo je z njo doživel na Rock Otočcu.

Začetki Rock Otočca segajo v leto 1976, ko ga je prvič pripravila skupina mladih zanesenjakov. Festival so ponovno organizirali leta 1983, nato pa sta ga leta 1997 obudila Franci Kek in Marjan Pirnar. Kar je sledilo, je postalo pomemben del slovenske glasbene zgodovine. Rock Otočec se je razvil v enega ključnih poletnih glasbenih dogodkov v regiji, v začetku novega tisočletja pa se je uvrščal tudi med vidnejše evropske festivale.

Modna poznavalka, oblikovalska kritičarka in kuratorka Jožica Brodarič je bila med gosti predstavitv
S. R./MPA
Modna poznavalka, oblikovalska kritičarka in kuratorka Jožica Brodarič je bila med gosti predstavitve knjige o legendarnem festivalu.

V 17 zaporednih letih ga je obiskalo več kot 250.000 ljudi, na njegovih odrih pa se je zvrstilo več kot 700 glasbenih skupin. Med njimi so bili Fun Lovin' Criminals, Living Colour, Guano Apes, Asian Dub Foundation, Stereo MC's, Henry Rollins, Chumbawamba, Papa Roach in Billy Talent. Festival pa ni odpiral vrat le uveljavljenim imenom. Na predizbornih tekmovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji ter občasno tudi v Bosni in Hercegovini in Avstriji se je predstavilo več kot 6500 mladih glasbenikov.

Na tem odru so zrasle legende 

Nikola Sekulović, ki je med letoma 1983 in 2013 na Rock Otočcu nastopal z različnimi zasedbami, in V
S. R./MPA
Nikola Sekulović, ki je med letoma 1983 in 2013 na Rock Otočcu nastopal z različnimi zasedbami, in Vanja Alič, urednik spletne strani O vinu.si ter pevec legendarne primorske skupine Zaklonišče prepeva, imata za seboj številne nastope na tem kultnem festivalu.

Rock Otočec je pomembno zaznamoval tudi razvoj domače glasbene scene. Z njim so rasle skupine, kot so Siddharta, Big Foot Mama, Dan D in Mi2. Za marsikaterega glasbenika je nastop na tem festivalu pomenil pomembno prelomnico.

Grega Skočir se tega obdobja spominja z besedami: »Zelo smo ponosni, da nam je prav Rock Otočec zaoral našo pot, ki jo orjemo, obdelujemo in žanjemo še danes.«

Filozof in performer Peter Mlakar je nekoč tudi na Rock Otočcu poskrbel za enega svojih nekonvencion
S. R./MPA
Filozof in performer Peter Mlakar je nekoč tudi na Rock Otočcu poskrbel za enega svojih nekonvencionalnih odrskih nastopov.

Podobno je festival v spominu ostal Tomiju Megliču: »Festival Rock Otočec je imel nedvomno velik pomen za skupino Siddharta in tudi zame osebno. Leta 1999, komaj leto po izidu našega prvega albuma Id, se nam je ponudila priložnost, da nastopimo na velikem odru največjega in najbolj priljubljenega festivala pri nas. Nepozabno! To je bil zagotovo eden izmed prelomnih koncertov, ki nam je omogočil uspeh tudi v prihodnje.«

Vlado Kreslin je nastopil že na prvem Rock Otočcu leta 1976, pozneje pa se je na festivalski oder vr
S. R./MPA
Vlado Kreslin je nastopil že na prvem Rock Otočcu leta 1976, pozneje pa se je na festivalski oder vrnil še šestkrat.

Jernej Dirnbek pa je v nekaj stavkih ujel vzdušje, zaradi katerega je Rock Otočec postal nekaj posebnega: »In potem se zgodi Rock Otočec, glasbeni festival v polnem pomenu te besede. Več tisoč mladih na kupu, željnih žive glasbe, družbe sorodnih duš, občutka svobode in pripadnosti. Z glasbenim programom, kot ga pri nas še ni bilo. Od takrat naprej je na sceni veljalo le še eno merilo: »Ej, a letos igrate na Otočcu?««

Preberite še

Festival je imel tudi širši družbeni pomen. V letih po osamosvojitvi je postal prostor svobodnega izražanja, povezovanja in druženja mladih iz različnih držav. Ni bil elitističen dogodek, temveč festival, na katerem so se srečevali ljudje različnih generacij in življenjskih zgodb. Hkrati je pripomogel k večji prepoznavnosti rockovske glasbe v Sloveniji ter vplival na razvoj poznejših glasbenih festivalov.

Oblikovalka Mateja Panter je poskrbela za podobo monografije, katere zahtevna izdelava je predstavlj
S. R./MPA
Oblikovalka Mateja Panter je poskrbela za podobo monografije, katere zahtevna izdelava je predstavljala velik izziv tudi izkušenim tiskarjem in knjigovezom.

Nikola Sekulović, ki je z različnimi zasedbami sodeloval pri festivalu od leta 1983 do 2013, je njegovo zapuščino opisal takole: »Festival se nikoli ni spremenil v »mašino« za ustvarjanje dobička in se je pravočasno tudi dostojno zaključil. Morda je njegova zapuščina prav v tem: nič ni samoumevno, tudi čudeži se enkrat morajo končati.«

Na ljubljanski predstavitvi je javnost spoznala monografijo, ki z zapisi 40 sodelavcev in fotografij
S. R./MPA
Na ljubljanski predstavitvi je javnost spoznala monografijo, ki z zapisi 40 sodelavcev in fotografijami 85 fotografov ohranja pol stoletja festivalskih spominov.

Film, ki nas je vrnil v najlepša festivalska leta

Ob petdesetletnici začetkov Rock Otočca je leto 2026 posvečeno njegovi bogati zgodovini. Poleg razstave in obsežne monografije je nastal tudi dokumentarni film Rock Otočec, ki ga je režiral Jurij Moškon. Film je premiero doživel septembra na muzejskih vrtovih Dolenjskega muzeja v Novem mestu, pozneje pa so ga prikazali tudi drugod po Sloveniji.

Andrej Težak – Tešky ob eni od festivalskih fotografij, ki pričajo o nepozabnem vzdušju nekdanjega R
S. R./MPA
Andrej Težak – Tešky ob eni od festivalskih fotografij, ki pričajo o nepozabnem vzdušju nekdanjega Rock Otočca.

Devetdesetminutni dokumentarec je nastal iz izjemno bogatega arhiva, ki obsega kar 17 dokumentarnih filmov, posnetih v različnih letih festivala, in na desetine ur posnetega gradiva. Moškon, ki je zgodovino Rock Otočca dokumentiral že med njegovim delovanjem, je skupaj s producentom Francijem Kekom izbral prizore, ki danes sestavljajo živahen filmski sprehod skozi festivalsko zgodovino.

Filmski in televizijski montažer Jurij Moškon je, skupaj s Francijem Kekom, iz bogatega festivalskeg
S. R./MPA
Filmski in televizijski montažer Jurij Moškon je, skupaj s Francijem Kekom, iz bogatega festivalskega arhiva ustvaril 90-minutni dokumentarec Rock Otočec, ki smo si ga ogledali tudi v Ljubljani.

Film ne prinaša le pregleda nastopov in glasbenikov, ki so stopili na znameniti oder. Skozi arhivske posnetke oživijo tudi obiskovalci, festivalsko zakulisje in tisto posebno vzdušje, zaradi katerega je Rock Otočec prerasel okvir običajnega glasbenega dogodka.

Jean Frbežar in Jana Morelj sta z zanimanjem prelistala obsežno trikilogramsko knjigo, ki obuja spom
S. R./MPA
Jean Frbežar in Jana Morelj sta z zanimanjem prelistala obsežno trikilogramsko knjigo, ki obuja spomine na legendarni Rock Otočec.

Film smo si ogledali tudi v Ljubljani in priznati moramo, da nas je povsem navdušil. Predvsem zato, ker ne deluje kot običajno dokumentarno naštevanje dogodkov, temveč gledalca skozi glasbo in avtentične posnetke popelje naravnost v čas, ko je bilo nekajdnevno druženje ob Krki za mnoge vrhunec poletja. Ob ogledu hitro postane jasno, zakaj je festival toliko ljudem ostal v tako lepem spominu. In zakaj ga še danes pogrešajo.

Dragoceni arhivski posnetki v knjigi obujajo spomine na začetke Rock Otočca in čas, ko se je začela
Matic Zorman
Dragoceni arhivski posnetki v knjigi obujajo spomine na začetke Rock Otočca in čas, ko se je začela pisati festivalska legenda.

Prav film lepo dopolnjuje tudi obsežno knjigo, saj tisto, kar na njenih straneh ostaja ujeto v fotografijah in zapisih, na filmskem platnu znova zaživi v zvoku in gibanju.

Veličastna knjiga, večni spomin Rock Otočcu.

Monografija razkriva tudi manj znane plati festivala, od organizacijskih izzivov do domiselnih rešit
Matic Zorman
Monografija razkriva tudi manj znane plati festivala, od organizacijskih izzivov do domiselnih rešitev, ki so spremljale njegovo rast.

Če film obuja spomine skozi gibljive podobe, jih nova monografija ohranja v besedah, fotografijah in celo originalnih festivalskih predmetih. In prav njena izdelava je postala zgodba zase.

Knjigo je oblikovala Mateja Panter, zaradi velikosti in zahtevne zasnove pa je njena izdelava predstavljala izjemen tehnični izziv.

Posebno poglavje je posvečeno obiskovalcem, ki so s svojo energijo, navdušenjem in zvestobo Rock Oto
Matic Zorman
Posebno poglavje je posvečeno obiskovalcem, ki so s svojo energijo, navdušenjem in zvestobo Rock Otočcu dali njegov neponovljivi značaj.

Meri 30 krat 30 centimetrov, nekatere strani pa se dodatno razprejo na širino kar 120 centimetrov. Vanjo so vključeni tudi originalni predmeti s festivala. Ker tako širokega tiska ni bilo mogoče izvesti v Sloveniji in okolici, so ustvarjalci rešitev sprva iskali na Kitajskem. Toda po pripombah na poskusni izvod je tamkajšnja tiskarna od projekta odstopila.

Igor Vidmar, ena ključnih osebnosti slovenske rockovske scene, je monografijo označil za knjižno ute
S. R./MPA
Igor Vidmar, ena ključnih osebnosti slovenske rockovske scene, je monografijo označil za knjižno utelešenje Rocka Otočec.

Rešitev je nazadnje našel knjigovez Primož Horvat, ki se je domislil načina, kako zahtevne razprte strani izdelati s tiskom dveh 90-centimetrskih delov namesto ene 120-centimetrske pole. Po njegovih besedah v 35 letih dela še ni sodeloval pri izdelavi tako zahtevne knjige.

Franci Kek je več kot desetletje zbiral gradivo za obsežno monografijo, katere posamezne strani se r
S. R./MPA
Franci Kek je več kot desetletje zbiral gradivo za obsežno monografijo, katere posamezne strani se razprejo na kar 120 centimetrov širine.

V njej so poleg osrednjega besedila zbrani zapisi 40 avtorjev, ki so bili na različne načine povezani s festivalom, ter fotografije kar 85 fotografov. Nastal je obsežen dokument nekega obdobja, v katerem se prepletajo glasbena zgodovina, osebni spomini in podobe festivalskega življenja.

Sedemnajst festivalskih let je prineslo nešteto dogodivščin, presenečenj in zapletov, ki so danes de
Matic Zorman
Sedemnajst festivalskih let je prineslo nešteto dogodivščin, presenečenj in zapletov, ki so danes del bogate zgodovine Rock Otočca.

Vlado Kreslin je knjigo opisal z besedami: »Veličastna knjiga, večni spomenik Rock Otočcu, triinpolkilski prispevek zgodovini slovenske popularne kulture.«

Tudi družinski trenutek ob pomembnem mejniku: oblikovalka knjige Mateja Panter, hči Gaja in Franci K
S. R./MPA
Tudi družinski trenutek ob pomembnem mejniku: oblikovalka knjige Mateja Panter, hči Gaja in Franci Kek, ki je festivalu posvetil več kot desetletje zbiranja gradiva.

Rockovski poznavalec Igor Vidmar je bil še bolj slikovit: »To res ni navadna knjiga, pa tudi »nenavadna« je preblago: to je preprosto fenomen, knjižno utelešenje Rocka Otočec v vsej njegovi veličini in teži, jedrnatosti za zgodovino osvoboditve slovenskega rocka! Zato ji pripada častno mesto v skromni bibliografiji rocka pod Slovenci.«

Novinar, vojni poročevalec in književnik Erik Valenčič pa je svojo oceno strnil v en sam stavek: »Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje videl boljšo dokumentarno knjigo.«

Nad knjigo je navdušen tudi Tomi Meglič, ki je prispeval enega od zapisov: »Trikilogramska čudežna knjiga zapisov, spominov, zgodb in fotografij skozi desetletja največjega festivala pri nas. S Siddharto smo na Otočcu nastopili 5x in tudi sam sem prispeval kratek zapis v ta neverjeten mozaik. Hvala, Franci! Priporočam vsakomur!!!«

Med gosti je bil tudi Tit Patrick Potecin, pevec in kitarist mlade slovenske rockovske zasedbe Delta
S. R./MPA
Med gosti je bil tudi Tit Patrick Potecin, pevec in kitarist mlade slovenske rockovske zasedbe Delta Riff.

Fotograf, udeleženec in nastopajoči Andrej Damjanovič pa je v knjigi prepoznal predvsem spomin na čas, ki ga je danes težko pojasniti tistim, ki ga niso doživeli:

»Ne samo knjiga: trikilogramski mega projekt, ki se z vsako obrnjeno stranjo pred tvojimi očmi sestavlja v vedno bolj smiselno celoto, da dobi tisti končni zaključek; tisto res pravo nasvidenje. To je oris brezskrbne množice ljudi, nekega svobodnega in neponovljivega obdobja - dokumenta naših življenj. Zeitgeist, ki ga danes mlajšim generacijam skoraj ni mogoče več razložiti. To je bil, je in vedno bo: Rock Otočec, naš največji festival!«

Jana Morelj, priljubljena voditeljica Radia 1 Rock, je z zanimanjem prelistala obsežno monografijo o
S. R./MPA
Jana Morelj, priljubljena voditeljica Radia 1 Rock, je z zanimanjem prelistala obsežno monografijo o legendarnem Rock Otočcu.

Rock Otočec je že zdavnaj utihnil, a spomini nanj očitno niso. Za nekatere je bil to prvi veliki koncert, za druge prva ljubezen, za tretje začetek glasbene poti. Knjiga, film in razstava zdaj ohranjajo vse te zgodbe tudi za tiste, ki nikoli niso stali pred njegovim odrom. Morda je prav v tem njihova največja vrednost: da lahko vsaj za trenutek začutimo čas, ki se ne bo več vrnil.

Franci Kek v družbi Alje Bulič, pisateljice, performerke in kulturne ustvarjalke, na predstavitvi kn
S. R./MPA
Franci Kek v družbi Alje Bulič, pisateljice, performerke in kulturne ustvarjalke, na predstavitvi knjige.

E-novice · Estrada

Stop

Najbolj vroče zgodbe iz zakulisje iz sveta znanih dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.