Anafilaksija: Kako prepoznati alergijski šok, ki lahko vodi v smrt
Od prvega pika do življenjske nevarnosti lahko mine le nekaj minut. Anafilaksija je najhujša oblika alergijske reakcije, zato vedeti, kako ukrepati, rešuje življenja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Anafilaksija je najhujša oblika alergijske reakcije, ki prizadene celo telo. Lahko je čebelji pik na pikniku. Lahko je grižljaj hrane, za katero nihče ni vedel, da vsebuje arašide. Lahko je antibiotik, ki ste ga prvič prejeli. V nekaj minutah se grlo zoži, krvni tlak pade, dihanje postane težko, in če nihče ne ukrepa pravilno, se zgodba lahko konča tragično.
Alergija, intoleranca ali anafilaksija?
Intoleranca ni alergijska reakcija. Gre za neprijeten učinek, ki ga povzroči težava pri presnavljanju določene hrane. Na primer laktozna intoleranca, ko v telesu manjka encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Simptomi so napenjanje, slabost, driska.
Alergija je imunska reakcija. Telo tujo snov (arašid, jajce, pik ose) zmotno prepozna kot nevarnost in tvori protitelesa, ki se nanjo odzovejo. Simptomi so izpuščaji, srbečica, koprivnica, otekanje ustnic ali jezika.
Anafilaksija je najhujša stopnja alergijske reakcije, ki je sistemska, hitra in življenjsko nevarna. »Če ima bolnik samo prizadetost kože, urtikarijo ali angioedem, to še ni anafilaksija. Tudi blage sistemske alergijske reakcije brez prizadetosti obtočil ali dihal niso anafilaksija, temveč sistemska alergijska reakcija,« pojasnjuje dr. Mitja Košnik z Univerzitetne klinike Golnik.
Anafilaksija običajno napreduje v fazah
Prva faza: srbenje kože, rdečica, koprivnica, izcedek iz nosu. Lahko izgleda kot običajna alergija.
Druga faza: izpuščaji se širijo, otekajo obraz, ustnice ali jezik. Težave pri požiranju. Bolečine v trebuhu, bruhanje ali driska.
Tretja faza: težko dihanje, šibek pulz, bolečina v prsih, omotica, izguba zavesti.
Ključno je, da reakcija prizadene več organskih sistemov hkrati. Ko se pojavi kombinacija simptomov, na primer izpuščaj in težko dihanje ali otekanje ustnic in padec tlaka, je to že znak anafilaksije, navaja klinika Mayo.
Najpogostejši sprožilci
V Sloveniji so najpogostejši sprožilci anafilaksije hrana, piki žuželk in zdravila. Pri otrocih je hrana najpogostejši sprožilec. V 90 odstotkih primerov gre za arašide, oreščke, mleko, jajca, sojo, pšenico, ribe in školjke. In kar 90 odstotkov vseh smrti zaradi anafilaksije je posledica alergije na arašide in oreščke.
Piki žuželk, kot so: čebele, ose, sršeni, so v Sloveniji prav tako pogost sprožilec, zlasti poleti. Antibiotiki, kot penicilin, nesteroidna protivnetna zdravila, mišični relaksanti med anestezijo. Pri bolnišničnih primerih anafilaksije so po podatkih zbornika UKC Ljubljana najpogostejši vzroki mišični relaksanti, betalaktamski antibiotiki in lateks.
Zakaj se zgodi šele drugič?
Anafilaksija se skoraj nikoli ne pojavi ob prvem stiku z alergenom. Najprej telo alergen »spozna« in si o njem ustvari zapis, začne proizvajati protitelesa, ki ga bodo v prihodnje prepoznala. Šele ob ponovnem stiku se sproži reakcija. Zato oseba, ki je včeraj jedla arašide brez težav, lahko danes doživi hudo reakcijo.
Kaj storiti ob napadu anafilaksije?
1. Pokličite 112. Tudi če oseba zgleda, kot da se »umirja«, lahko reakcija ponovno napreduje.
2. Uporabite adrenalinski samoinjektor (v Sloveniji najpogosteje pod imenom Epipen). Zabodite ga v sredino stegna, lahko tudi skozi oblačila. Adrenalin deluje v nekaj minutah in lahko obrne potek reakcije.
Raziskava Univerzitetne klinike Golnik je pokazala, da le dobra polovica bolnikov, ki prejmejo samoinjektor, zna pravilno uporabiti napravo.
3. Osebo položite na tla in dvignite noge. To pomaga vzdrževati krvni obtok.
4. Ne dajajte tablet proti alergiji. Antihistaminiki (kot je Claritine ali Aerius) ne delujejo dovolj hitro, da bi obvladali anafilaksijo. So le dodatek po osnovnem zdravljenju z adrenalinom.
5. Tudi po injekciji adrenalina oseba potrebuje pregled v bolnišnici. Pri približno 20 odstotkih bolnikov se pojavi dvofazna anafilaksija. Simptomi se ponovijo v nekaj urah, tudi brez ponovnega stika z alergenom, zato je priporočljivo ostati pod zdravniškim nadzorom vsaj 6 do 12 ur.
Kako se zaščititi?
Vedno nosite predpisani adrenalinski samoinjektor s seboj in preverjajte rok uporabnosti. Pri obiskih restavracij natančno vprašajte po sestavinah. Obvestite zdravnika pred vsakim posegom ali predpisom zdravil. Otroke z alergijami najavite v vrtcu ali šoli in poskrbite, da tam poznajo načrt ukrepanja.
Pri bolnikih, ki so po piku čebele ali ose doživeli hudo anafilaktično reakcijo, se priporoča specifična imunoterapija – desenzibilizacija. Po petih letih rednega zdravljenja doseže visoko stopnjo zaščite: približno 90 odstotkov pri alergiji na strup ose in 80 odstotkov pri alergiji na strup čebele, navajajo Celjske lekarne.
»Čeprav ni zelo redka, je smrtnost zaradi anafilaksije ob hitri prepoznavi in zdravljenju relativno nizka, verjetno pod 1 odstotkom,« navaja zbornik Univerzitetne klinike Golnik. A prav ta »ob hitri prepoznavi« je ključna točka.
