Edina rešitev je porod: Kaj morate vedeti o preeklampsiji
Preeklampsija je nevarna nosečniška bolezen, ki ogroža mamo in otroka. Najnevarnejša lastnost je, da se na začetku pogosto skriva.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
»Preeklampsija je nosečnostna bolezen, ki se pokaže z visokim krvnim tlakom in proteini v urinu,« pojasnjuje dr. Lili Steblovnik, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike v UKC Ljubljana. »Večinoma se pojavi v drugi polovici nosečnosti.«
Edino zdravilo je porod
Ko se preeklampsija razvije med nosečnostjo, je ključ do njenega odpravljanja porod. Z rojstvom otroka se odstrani tudi posteljica, organ, ki plodu zagotavlja kisik in hranila in je tudi vzrok bolezni, zato preeklampsija po porodu običajno izzveni. Vzrok bolezni še ni povsem utemeljen.
Strokovnjaki menijo, da izvira ravno iz težave z razvojem posteljice. Pri preeklampsiji se krvne žile v posteljici ne razvijejo pravilno, kar povzroči, da plod prejme manj kisika, mati pa razvije sistemski odziv, ki prizadene celotno telo.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) preeklampsija prizadene približno 4,6 odstotka vseh nosečnosti. Najprej pride do porasta krvnega tlaka, sledi otekanje in pojav proteinov v urinu. V hudih primerih lahko prizadene jetra, ledvice, možgane in pljuča. Najnevarnejši zaplet je eklampsija, ki jo spremljajo epileptični napadi in ogrožajo življenje matere in ploda.
Pojavijo se tihi znaki
Najnevarnejša lastnost preeklampsije je, da v zgodnji fazi pogosto poteka brez simptomov. »Preeklampsijo lahko odkrijejo na rednem pregledu, ko izmerijo krvni tlak in proteine v urinu,« pojasnjuje dr. Steblovnik. »Na samem začetku bolezni ni simptomov, na podlagi katerih bi nosečnica lahko posumila, da je kaj narobe.« Prav zato so redni pregledi v nosečnosti tako pomembni. Pregledi, ki jih marsikatera nosečnica jemlje kot »rutino«, so prav tisto, kar omogoča pravočasno odkritje bolezni.
Ko se pojavijo simptomi
Ko bolezen napreduje, se lahko pojavijo bolj očitni znaki, čeprav marsikateri od teh simptomov spremlja že običajno nosečnost. Glavobol, slabost, otekle noge. Vse to doživi skoraj vsaka nosečnica. Prav zato strokovnjaki opozarjajo: če simptomi nenadoma postanejo močnejši ali se kombinirajo med seboj, ne čakajte naslednjega rednega pregleda. Pokličite svojega ginekologa. Najbolj pogoste našteje dr. Steblovnik:
- nenadno otekanje nog, rok in obraza,
- bolečine v žlički ali pod desnimi rebri,
- slabost in bruhanje,
- močan glavobol,
- bliskanje pred očmi ali zamegljen vid,
- nenadno povečanje telesne teže.
Kdo je v večjem tveganju?
Tveganje je največje pri prvi nosečnosti. Dr. Steblovnik navaja dejavnike tveganja, ki povečajo verjetnost preeklampsije:
- prva nosečnost,
- kronična arterijska hipertenzija,
- sladkorna bolezen,
- debelost,
- ledvične bolezni,
- avtoimunske bolezni (antifosfolipidni sindrom, sistemski lupus),
- večplodna nosečnost (dvojčki, trojčki),
- nosečnost po oploditvi z biomedicinsko pomočjo,
- preeklampsija ali zastoj rasti ploda v prejšnji nosečnosti,
- starost nad 40 let,
- družinska anamneza preeklampsije.
Diagnoza in zdravljenje
Diagnoza preeklampsije temelji na dveh osnovnih meritvah, ki ju ginekologi opravljajo na vsakem rednem pregledu: merjenje krvnega tlaka (zviša se nad 140/90 mmHg) in preverjanje prisotnosti beljakovin v urinu (proteinurija).
Ko je preeklampsija odkrita, je nadaljnje zdravljenje odvisno od več dejavnikov, pojasnjuje dr. Steblovnik: »Glede zdravljenja se odločamo individualno glede na višino nosečnosti, ocenjeno težo in rast ploda, ogroženost nosečnosti.« V blažjih primerih lahko nosečnico spremljajo doma z rednimi pregledi in merjenjem krvnega tlaka.
Pri hujših oblikah se nosečnica hospitalizira. Včasih je nujen prezgodnji porod, ne glede na to, kako daleč je nosečnost. Med porodom lahko zdravniki dajejo magnezijev sulfat, zdravilo, ki preprečuje eklamptične napade.
Najnevarnejši zaplet: HELLP sindrom
Pri približno 1 do 2 nosečnicah od 10 s hudo preeklampsijo se razvije zaplet, imenovan HELLP sindrom. Ime je kratica za tri značilne znake: Hemolysis (razpad rdečih krvničk), Elevated Liver enzymes (zvišani jetrni encimi) in Low Platelets (znižani trombociti).
»Preeklampsija je povezana s HELLP sindromom, ki ogrozi življenje nosečnice oziroma porodnice. Gre za motnjo, ki se kaže kot hemoliza, zvišani jetrni encimi in nizki trombociti. Povzroči krvavitve ter odpoved organov, kot so jetra in ledvice,« opozarja dr. Steblovnik.
Drugi nevaren zaplet je že omenjena eklampsija: nenadni krčeviti napadi, ki nastopijo zaradi prizadetosti možganov. Brez takojšnjega zdravljenja je smrtnost visoka.
Ali se da preeklampsijo preprečiti?
Popolne zaščite ni, a obstaja nekaj ukrepov, ki tveganje pomembno zmanjšajo. »Lahko jo preprečujemo z zdravim načinom življenja in aspirinom, lahko nadzorujemo krvni tlak, ki ga urejamo z zdravili. A bolezen se značilno slabša, ko se enkrat pojavi. Nosečnost lahko z določenimi ukrepi podaljšamo, ne pa vedno,« pojasnjuje dr. Steblovnik.
Aspirin v majhnih odmerkih, ki ga začne nosečnica jemati v prvem trimesečju (običajno okrog 12. tedna), lahko zmanjša tveganje za razvoj preeklampsije za približno 15 odstotkov. Aspirin se sme začeti jemati samo po priporočilu zdravnika, nikakor ne na lastno pest.
Drugi koristni ukrepi vključujejo: redno gibanje (po nasvetu zdravnika), zmanjšan vnos soli, zadosten vnos tekočin (6 do 8 kozarcev vode dnevno), zadosten počitek in redno spremljanje krvnega tlaka.
Pozor tudi po porodu
Preeklampsija po porodu običajno izzveni v nekaj dneh ali tednih. A pri nekaterih ženskah se prvič pojavi šele po porodu, najpogosteje v prvih štirih dneh, lahko pa tudi do šest tednov pozneje. Temu pravimo poporodna preeklampsija. Po porodu so ženske, ki so imele hudo preeklampsijo, pogosto pod posebnim nadzorom. Dobivajo magnezijev sulfat in spremljajo njihov krvni tlak. Če je krvni tlak še vedno visok šest do osem tednov po porodu, gre lahko za kronično hipertenzijo, ki zahteva dodatno obravnavo.
Bolezen se v začetku pogosto skriva. Brez merjenja krvnega tlaka in pregleda urina je praktično ne bi opazili, dokler ne bi že napredovala. Tihi začetek pa je tudi razlog, zakaj sodobno porodništvo tako vztrajno spremlja krvni tlak in beljakovine v urinu pri vsakem pregledu.
