Shutterstock

Vsak otrok se lahko navduši nad športom. Danes je na voljo toliko možnosti, da si res vsak lahko izbere nekaj zase. Šport kot tak otrokom že od malih nog privzgaja občutek za ferplej, povečuje pripravljenost na telesne in psihične napore ter jih uči spoprijemanja z neuspehom.

Da v malih športnikih prebudimo pravo ljubezen do gibanja, nosimo največjo odgovornost prav mi – starši. Na nas je namreč, da smo otrokom za zgled in jih k športu vodimo že od zgodnjega otroštva. Nogomet, odbojka, košarka, gimnastika – možnosti je danes nešteto. Ni pa nujno, da gre le za organizirane športe. Dobri za spodbujanje veselje do gibanja so tudi tek, kolesarjenje, rolanje ali plavanje. Pri teh se je gotovo bolje podati v naravo kot ostati v mestnem vrvežu.

Pomen zgleda v starših in usmerjanja potrjujejo tudi sodobna dognanja psihologov. Velja namreč, da dosegajo otroci angažiranih in podpornih staršev boljše športne rezultate, večjo samozavest in več veselja do športa. Prav slednje velja za ključni dejavnik, da se otroci ne prenehajo ukvarjati s športom.

Shutterstock

Vloga staršev ne sme biti pretirana

Kot že omenjeno, je pomembno otroke voditi, ne pa siliti. Meja med tem je lahko zelo tanka. Včasih je treba predvsem mlajše otroke malo spodbuditi in jim dati določen ritem. Po drugi strani pa vsako dejanje sproži odziv. Če kot starši preveč pritiskamo, se lahko otrok zapre. Ne bo se uprl športu samemu, temveč nam in našemu pritisku.

Pravo vprašanje je, kje je meja, do katere lahko kot starši gremo. Enoznačnega odgovora pa ni. Vsak otrok je namreč drugačen, zato je treba poslušati njihove potrebe. Pomembno je tudi, da ne zanemarjamo dni počitka in da otrokom pustimo prostor za druge dejavnosti. To je še posebno pomembno v puberteti, ko žal kar 75 odstotkov otrok preneha z organiziranim športom. Tisti, ki vztrajajo, pogosto vsaj deloma preživljajo osebne krize.

Vloga staršev pri zmagah in porazih

Negativni pojavi so najpogostejši pri preveč angažiranih starših, ki pretirano poudarjajo rezultat tekme ali tekmovanja. Po porazu sledijo neprijetna vprašanja, očitki in nezaželeni nasveti. Zmage pa bodisi pretirano poveličujejo bodisi zmanjšujejo z argumentom, da je vedno še kaj za izboljšati.

Otrok lahko zaradi tega dobi občutek, da si mora ljubezen in naklonjenost staršev zaslužiti z nenehnim zmagovanjem. To je ena najhujših vzgojnih napak. Pogosto je povezana tudi s tem, da starši prek otroka uresničujejo lastne neizpolnjene sanje.

Zdrav pristop je otroka spodbujati in mu stati ob strani tako ob zmagah kot porazih. Porazi so težki, zato je pomembno, da smo jim takrat v oporo. Pri zmagah pa jih učimo, kako jih sprejeti s skromnostjo in predvsem brez bahanja pred nasprotniki.

Vloga pri mladostnikih športnikih

Velik prelom nastopi med 12. in 15. letom. V tem obdobju se pogosto zmanjša motivacija, saj jo preusmerijo zanimanje za nasprotni spol ali druge dejavnosti. Hkrati se zmanjša pomen zabave, mlad športnik pa začne razumeti pomen trdega in ponavljajočega se treninga.

Takrat pride do izraza tudi zgodnejša vzgoja – ali smo otroku uspeli privzgojiti ljubezen do športa. V tej fazi lahko večji del vloge prevzamejo trenerji in vrstniki, vendar mora otrok še naprej čutiti, da smo starši vedno ob njem.

V puberteti se pogosto pojavita občutek odtujenosti in iskanje identitete, kar lahko vodi v tvegano vedenje (alkohol, cigarete, droge). Zato je pomembno, da kot starši ustvarimo okolje, kjer otrok takih izkušenj sploh ne potrebuje.

Shutterstock

Kako prepoznati talent

Prvi korak je opazovanje otroka – kako se igra, kaj ga veseli in pri čem lahko vztraja dalj časa. Tako hitro prepoznamo področja, ki jih je smiselno razvijati s treningi ali dejavnostmi. Pomembno je izbrati kakovostne trenerje in dobro okolje, saj imajo ljudje okoli otroka velik vpliv na njegov razvoj.

Hkrati moramo spremljati, s čim otrok izstopa in se želi izboljševati. Nikoli pa ne smemo pozabiti na družinske vrednote. Če otrok čuti podporo in pripadnost, lahko bolje razvije svoj potencial. To pomeni, da spoštujemo njegovo edinstvenost, ideje in sanje.

Kaj kot starši delati in kaj ne

DA:

• biti vzor in dajati zgled
• spodbujati in navijati
• poslušati in podpirati
• omogočiti prostor za druge dejavnosti

NE:

• prevzemati vloge trenerja
• poniževati ali pretirano kritizirati
• preveč poudarjati rezultate
• uresničevati lastne ambicije prek otroka