Stavbe iz gob? Prihodnost je bližje, kot mislite
Odkrijte, kako gobe in micelij spreminjajo gradnjo. Stavbe prihodnosti so trajnostne, energetsko učinkovite in se lahko celo “celijo” same.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V zadnjih letih se zanimanje za tako imenovano »živo arhitekturo« še dodatno povečuje, saj raziskave potrjujejo, da lahko micelij poleg trajnosti ponudi tudi izjemno izolativnost, odpornost na ogenj in celo sposobnost delne regeneracije materiala.
Arhitekti in znanstveniki po svetu že testirajo uporabo gob v realnih projektih – od manjših konstrukcij do eksperimentalnih objektov, kar nakazuje, da bi lahko takšni materiali v prihodnosti igrali pomembno vlogo pri gradnji okolju prijaznih in energetsko učinkovitih stavb.
Odpad kot surovina, gliva kot arhitekt
Gradbeni sektor v EU naredi več kot tretjino vseh odpadkov in do 12 % emisij toplogrednih plinov. Tradicionalni materiali, kot je beton, zahtevajo ogromno energije in oddajajo CO₂, medtem ko lahko gobni kompoziti reciklirajo kmetijske odpadke in bistveno zmanjšajo ogljični odtis. Že danes se iz micelija izdelujejo izolacijske plošče in materiali podobni usnju, cilj pa je razviti stene, ki se same celijo in prilagajajo okolju. V ta namen preizkušajo micelij gobe razcepljene lističarke (Schizophyllum commune), ki v naravi raste na odmrli lesni masi.
Projekt Fungateria
V laboratorijskih pogojih se micelij te gobe razrašča skozi substrat iz kmetijskih ostankov in tvori lahek, a trden kompozit iz katerega lahko oblikujejo zidake in druge gradbene elemente. V takšnih stavbah bi les tvoril nosilno ogrodje, micelij pa ga zapolnjeval in krepil strukturo. Projekt Fungateria je del širšega gibanja biohibridne arhitekture. V ZDA podjetja, kot je MycoWorks, razvijajo micelij kot trajnostni nadomestek za usnje v modi in pohištvu. V Italiji je bil na Beneškem bienalu predstavljen paviljon iz gobjih opek, v Švici pa eksperimentirajo z mostovi iz micelija, ki služijo kot začasne konstrukcije in se po uporabi razgradijo brez odpadkov. Tudi v Franciji poteka projekt Living Architecture (LIAR), ki raziskuje biološke materiale, ki lahko filtrirajo zrak in vodo v stavbah.
Stavbe, ki se same popravljajo
Samocelitveni proces temelji na tem, da je micelij živa snov. Ko v steni ali plošči nastane razpoka, ta prične ponovno rasti in zapolni poškodovani del. Za to potrebuje hranila, vlago in kisik. Raziskovalci jim ga dovajajo s pomočjo gensko prilagojenih bakterij, ki jih lahko ‘aktivirajo’ ali ‘izklopijo’ s kontrolnimi signali, kot sta temperatura in svetloba. Ko je konstrukcija dokončana, je seveda treba rast micelija ustaviti, da ne bi poškodoval nosilnih elementov. Takrat bakterije lahko na ukaz sprostijo antifungalne spojine. Raziskovalci so že dokazali, da micelij dobro prenaša sušo in visoke temperature, zaradi česar je primeren tudi za spremenljive podnebne razmere. Takšne konstrukcije bi bile ne le biološko razgradljive, temveč tudi energetsko učinkovite in okolju prijazne.
Gradnja prihodnosti v sozvočju z naravo
Ideja, da bi gradili stavbe iz gob, je že prestopila meje znanstvene fantastike. Večina teh rešitev je sicer trenutno še v fazi raziskav in pilotnih projektov. Če se bodo napovedi uresničile, bomo lahko kmalu živeli v arhitekturi, ki ne bo le navdihnjena z naravo, temveč iz nje ustvarjena – živa, prilagodljiva in samocelitvena.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
