Pexels

Mladi, ki se danes odločajo za poklic, bodo na trg dela vstopili čez približno pet let. Kaj jih čaka? Koordinatorka projekta Platforma trga dela pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) Martina Rameša pojasnjuje, da bodo mladi vstopali na trg dela v obdobju, ko bo pomanjkanje delovne sile postalo strukturno. Že v srednjeročnem, petletnem obdobju bo povpraševanje po zaposlenih presegalo ponudbo mladih, ki prvič vstopajo na trg dela.

· Podjetji odgovarjata

So mlade generacije res bolj lene od starejših?

Kot izhaja iz analize, ki jo je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v okviru Platforme trga dela, se Slovenija sooča z izrazitimi demografskimi spremembami. Število delovno sposobnega prebivalstva se zmanjšuje, generacije, ki vstopajo na trg dela, pa so manjše od generacij, ki se upokojujejo. To pomeni, da pomanjkanje kadra postaja dolgoročna strukturna značilnost trga dela.

Mojstri prihodnosti

Mladi vstopajo danes na trg dela drugače, kot so to počeli njihovi starši

Iz analize izhaja, da se bodo nova delovna mesta ustvarjala le še do leta 2029, po letu 2030 pa bodo prosta delovna mesta nastajala skoraj izključno zaradi nadomeščanja upokojenih delavcev. Največ povpraševanja bo po strokovnjakih za vzgojo in izobraževanje, zdravstvenih strokovnjakih ter kadrih v kovinski in strojni industriji. Ob tem se poudarja, da bodo digitalna znanja ter znanja s področja zelenega in trajnostnega prehoda prisotna pri večjem delu vseh prostih delovnih mest, pomemben delež pa bodo predstavljala tudi zelena in ozelenitvena delovna mesta.

Profimedia

Za mlade to po njenih besedah pomeni razmeroma dobre zaposlitvene možnosti, vendar predvsem za tiste, ki bodo izbrali poklice z dolgoročno rastjo potreb.

Kaj bodo najbolj iskali?

Poklici, kjer se v obdobju do 2039 napoveduje največ delovnih mest:

ZRSR

Rameša pojasnjuje, da bodo med najbolj iskanimi skupinami strokovnjaki, poklici za storitve in prodajalci ter poklici za neindustrijski način dela.

Analiza razmer na trgu dela in rezultati srednje ter dolgoročnih napovedi potreb trga dela do leta 2039 (MDDSZ,2025) za obdobje 2025–2039 je nastala v okviru projekta Platforma trga dela, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Plus (ESS+). Pri projektu ZRSZ sodeluje kot projektni partner, medtem ko je vodilni partner in avtor pričujoče analize MDDSZ.

Iskanje zaposlenih

Zgolj štipendije ne bodo rešile problema s pomanjkanjem kadra

Zavod sproti zaznava trende

ZRSZ je v procesu priprave analize prispeval predvsem z zagotavljanjem ključnih podatkov o brezposelnosti, prijavljenih iskalcih zaposlitve ter vpogledom v dejansko povpraševanje na trgu dela. Na podlagi zbranih podatkov ZRSZ tudi sproti zaznava trende na trgu dela in se nanje odziva s prilagajanjem svojih aktivnosti in storitev, kot so zaposlitvena politika, karierna orientacija ter ukrepi aktivne politike zaposlovanja.

Analiza obenem opozarja, da se bo zaradi staranja prebivalstva in manjših generacij mladih število delovno aktivnih zmanjševalo, razkorak med vstopi in izstopi s trga dela pa se bo še poglabljal. V takšnih razmerah je zato izjemno pomembno usmerjanje ljudi v poklice s presežnim povpraševanjem ter zagotavljanje čim boljšega usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela, kar mora biti podprto z ustreznimi izobraževanji.

Profimedia

Posebej je izpostavljeno, da bodo največja neskladja nastajala pri visoko izobraženih kadrih, kjer domača ponudba ne bo uspela slediti potrebam trga dela. Zato bo v prihodnje ključnega pomena zgodnja karierna orientacija ter večja povezanost izobraževalnega sistema z dejanskimi potrebami trga dela.

Mojstri prihodnosti

Analiza: V katerih poklicih bo srednjeročno največ prostih delovnih mest?

Glede zapolnjevanja vrzeli s tujo delovno silo analiza kaže, da se bo delež tujih delavcev v prihodnosti še povečeval, in sicer na več kot četrtino delovno aktivnega prebivalstva. Hkrati pa Rameša poudarja, da bo največji primanjkljaj nastajal pri vsaj univerzitetno izobraženih kadrih, kjer bo delovna mesta težje zapolniti s tujimi delavci, predvsem zaradi zahtev po znanju slovenskega jezika.

Znaten primanjkljaj bo pri učiteljih, vzgojiteljih in zdravnikih

Lažje bodo "zapolnili" vrzeli v poklicih, kjer je hitrejši prenos kompetenc in manj reguliran vstop, predvsem v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, logistiki ter nekaterih storitvenih dejavnostih. Po drugi strani pa se tuja delovna sila težje vključuje v področja, ki zahtevajo visoko izobrazbo, obvladovanje slovenskega jezika ter poznavanje nacionalnih sistemov, pa tudi v strožje regulirane poklice. Analiza pri tem izpostavlja, da bo znaten primanjkljaj nastal pri učiteljih, vzgojiteljih in zdravnikih, ki jih zaradi navedenih zahtev ni mogoče enostavno nadomestiti s kadrom iz tujine.

Shutterstock

V zvezi z izzivom zapolnjevanja delovnih mest zaradi upokojitev analiza opozarja, da bo po letu 2030 večina prostih delovnih mest nastajala prav zaradi odhodov v pokoj. Zato je po besedah Rameše ključnega pomena, da se delodajalci začnejo pripravljati že zelo zgodaj. To pomeni dolgoročno kadrovsko načrtovanje, in sicer že 5–10 let pred pričakovanimi upokojitvami, sistematičen prenos znanja, uvedbo mentorstva in krepitev vseživljenjskega učenja, tesnejše sodelovanje s šolami in fakultetami, krepitev pripravništev, štipendij in vajeništev ter prilagoditve delovnih mest potrebam novih generacij na trgu dela.