Bela krajina je nekoč izgubila skoraj polovico prebivalcev – kam so odšli?
Ministrica je v Beli krajini spoznavala tudi zgodbe tistih, ki so odšli čez lužo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko in državna sekretarka Helena Jaklitsch sta se v okviru vladnega regijskega obiska v jugovzhodni Sloveniji včeraj med drugim seznanili z bogato izseljensko dediščino Bele krajine. Beseda je tekla tudi o možnostih krepitve sodelovanja slovenskih strokovnjakov po svetu z domačim gospodarstvom.
Ministrica in državna sekretarka sta tako obiskali Belokranjski muzej Metlika, kjer sta ju sprejela metliška podžupanja Anica Kopinič in v. d. direktorja muzeja Kristjan Husič. Ogledali sta si razstavo o izseljevanju Belokranjcev v Ameriko.
Bela krajina je bila namreč zaradi revščine, bolezni in gospodarskih težav, ki jih je še poglobilo uničenje vinogradov zaradi trtne uši, močno zaznamovana z izseljevanjem. Med letoma 1880 in 1910 se je iz Bele krajine izselilo več kot 12.000 ljudi, kar je predstavljalo skoraj polovico takratnega prebivalstva. Belokranjci so odhajali predvsem v ZDA in Kanado, kjer so iskali boljše življenjske možnosti, so povzeli v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V Boldražu pri Metliki sta Lep Šimenko in Jaklitch nato obiskali rojstno hišo Antona Mavretiča, kjer sta se srečali z njegovimi svojci. Mednarodno priznani slovenski znanstvenik in raziskovalec vesolja, ki je umrl leta 2019, je večino poklicne poti preživel v ZDA. Sodeloval je pri Nasinih vesoljskih misijah Voyager 1 in 2, med drugim pri razvoju instrumenta za merjenje Sončevega vetra. Kljub uspešni znanstveni karieri v tujini je ohranjal tesne vezi z domačim krajem.
V bližnji Radovici sta si ministrica in državna sekretarka nato ogledali nastajajočo zbirko o belokranjskih izseljencih, ki jo pripravlja Jože Matekovič. Zbirka nastaja z zbiranjem fotografij, dokumentov, osebnih predmetov in življenjskih zgodb izseljencev ter njihovih potomcev.
Na srečanju z županjo Občine Metlika Martino Legan Janžekovič je bilo medtem govora tudi o pobudi za pobratenje Metlike z ameriškim mestom Joliet v ameriški zvezni državi Illinois, ki bi lahko prispevala h krepitvi vezi med Belo krajino in slovenskimi rojaki v ZDA.
Na srečanju z gospodarstveniki v Novem mestu pa je Lep Šimenko poudarila priložnosti za tesnejše povezovanje slovenskega gospodarstva z rojaki po svetu. Posebej je izpostavila sodelovanje s slovenskimi poslovnimi klubi v tujini ter ustvarjanju pogojev za delo in življenje mladih in strokovnjakov slovenskega rodu v Sloveniji.
Slovenski podjetniki, strokovnjaki in raziskovalci v tujini predstavljajo pomemben potencial za sodelovanje, izmenjavo znanja in odpiranje novih poslovnih poti, so poudarili na vladnem uradu. Številni si tudi želijo sodelovati s Slovenijo, vendar po ministričinih besedah teh povezav še ne izkoriščamo dovolj. Gospodarstvenike je spodbudila, naj pri širitvi poslovanja prepoznajo in izkoristijo tudi te možnosti povezovanja.
Na srečanju se je predstavila tudi Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF, ki je predstavila svoje programe raziskovalnih izmenjav in mentorstev ter možnosti sodelovanja s slovenskimi podjetji. Ti programi mladim slovenskega rodu iz tujine omogočajo povezovanje s Slovenijo, pridobivanje izkušenj ter navezovanje strokovnih in raziskovalnih stikov.
Ministrica je omenila pomen vzpostavljanja pogojev, ki bi mladim in strokovnjakom slovenskega rodu iz tujine omogočili delo, raziskovanje in strokovni razvoj v Sloveniji. Možnosti zaposlitve in nadaljnjega razvoja so ključne, da bi se lahko odločili za vrnitev oziroma preselitev v Slovenijo. Gospodarstvenike je zato povabila k sodelovanju pri zagotavljanju mentorstev, vključevanju mladih v delo podjetij in ustvarjanju zaposlitvenih priložnosti, so še zapisali v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pogovori državne sekretarke
Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch je obiskala Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, kjer se je z direktorjem Goranom Milovanovićem pogovarjala o možnosti vključitve umetniških del Valentina Omana v stalno zbirko galerije. Oman je priznani slikar in grafik iz avstrijske Koroške, ki v svojem ustvarjanju posebno pozornost namenja vprašanjem identitete, jezika in kulturne pripadnosti.
Beseda je tekla tudi o bratih Tonetu in Francetu Kralju, pomembnih predstavnikih slovenskega ekspresionizma. Tone Kralj je s cerkvenimi poslikavami na Primorskem v času fašizma pomembno prispeval k ohranjanju slovenske narodne zavesti, France Kralj pa je s svojim ustvarjanjem pomembno zaznamoval razvoj slovenske likovne umetnosti. Galerija hrani zbirki del obeh bratov in posebno pozornost namenja tudi umetnikom, povezanim s slovenskim zamejstvom.
Državna sekretarka si je ogledala še zbirki del kiparja Franceta Goršeta, ki je del svojega življenja ustvarjal v Svečah na avstrijskem Koroškem, in slikarja Jožeta Gorjupa.
V občini Kostel je državna sekretarka obiskala Faro, kjer je srečanje pripravil župnik Gregor Kunej. Udeležili so se ga tudi podžupanja Vesna Krese, Nataša Letig Žagar iz Turistično-športnega društva Kostel, Davorin Klobučar, predstavnik hrvaškega društva za šport, rekreacijo in turizem iz Broda na Kolpi, ter nekateri občani. Kostel, obmejna občina s približno 600 prebivalci, se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino.
Sogovorniki so spregovorili o izzivih življenja na tem odmaknjenem območju ter tesni povezanosti prebivalcev na obeh straneh Kolpe, kjer državna meja zaradi dolgoletnih družinskih in kulturnih vezi v vsakdanjem življenju pogosto izgublja pomen. Dotaknili so se tudi kostelskega narečja, ki ga dokumentira Kostelski slovar Jožeta Gregoriča, ter bogate izseljenske zgodovine območja. Med znanimi rojaki iz teh krajev je tudi nadškof Ivan Jurkovič, apostolski nuncij v Kanadi.
Državna sekretarka je obiskala tudi Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, kjer se je srečala z direktorjem Luko Blažičem in Vero Jaćimović, ki skrbi za obmejno sodelovanje. Pogovor je bil namenjen predvsem dolgoletnemu sodelovanju z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem. Knjižnici sodelujeta že tri desetlejtja in s skupnimi dejavnostmi prispevata k ohranjanju slovenskega jezika in kulture na obeh straneh meje. Pomemben del sodelovanja je projekt Bibliobusiranje, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Novomeška knjižnica z bibliobusom redno obiskuje Žakanje in Kamanje na Hrvaškem, knjižnici pa pripravljata tudi skupne kulturne in bralne dejavnosti, zlasti za otroke in mlade. V Karlovcu potekajo tudi Slovurice, na katerih predšolski otroci skozi igro spoznavajo slovenski jezik in kulturo.
Urad podpira tudi projekt Knjigotapljenje – slovenska knjižna srečevanja na Dunaju, s katerim knjižnica od leta 2016 povezuje tamkajšnje Slovence in predstavlja slovensko ustvarjalnost. Letošnja, deseta izvedba je bila posvečena slovenskemu stripu. Ob obisku so predstavili še sodobne storitve knjižnice, ki letno pripravi približno 880 dogodkov, omogoča pa kar 24-urno izposojo gradiva. Imajo tudi knjižnice semen, reči in storitev.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
