Martin Luzar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tako sta evropska poslanca Matjaž Nemec ((S&D/SD) in Vladimir Prebilič (Zeleni/ESZ) označila namen njunega današnjega delovnega obiska v Brežicah. Tam sta se v okviru evropskega projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) na dogodku, ki ga je gostil Strokovno izobraževalni center Brežice, pogovarjala z dijaki o ključnih temah, ki se jim letos posveča Evropska unija oziroma Evropski parlament, s poudarkom na krepitvi varnosti in konkurenčnosti.

Svoje poglede na žgoče aktualne evropske teme sta izrazila tudi posebej v pogovoru z novinarji. Živimo, je poudaril Nemec, v prelomnem obdobju, ko se svet na področju gospodarstva, sociale, predvsem pa vrednot lomi, mednarodno pravo je pod udarom, kot še nikdar.

Evropa mora biti imuna na poglede enega predsednika

V Evropi imamo po njegovem kar nekaj izzivov. Energetska kriza trka na vrata. »Ali bo primerljiva z letom 2022 ali pa celo z letom 1973, še ne vemo, ampak obeti so relativno slabi,« je prepričan. Evropska unija ima vzpostavljene nekatere mehanizme za blažitev krize, ki izhajajo iz preteklih izkušenj, ampak delovali bodo takrat, ko bo dosežena podlaga za mir, ki bo omogočila krepitev gospodarstvu in sociale, meni Nemec.

Kar se dogaja v Bruslju, se prenese tudi na brežiško območje ali širše slovensko in širše hrvaško, je Nemec dejal v odzivu na novinarsko vprašanje o izzivih, ki so hkrati evropski in posavski.

Kako gleda na dejstvo, da v Posavju deluje v povezavi z Natom vojaško letališče Cerklje ob Krki?

»Danes govorimo največ o prihodnosti zavezništva, ki ga ameriški predsednik in njegova administracija postavljata pod vprašaj, s tem posledično tudi našo skupno varnost. Alternative so.

V tem trenutku si težko predstavljamo zagotavljanje varnosti brez Nata. Ampak zgodovinski dogodki kličejo po radikalnih odločitvah o skupni evropski obrambni varnostni politiki, ki bi lahko v prihodnje bila imuna na individualne poglede ali posamične poglede aktualnega predsednika Združenih držav Amerike, ki vplivajo neposredno tudi na našo skupno varnost. Vse to lahko povežemo s cerkljanskim letališčem in njegovo prihodnostjo,« pravi Matjaž Nemec.

Evropski proračun

Vladimir Prebilič ocenjuje, da so za Evropsko unijo trenutno najbolj aktualna tri področja.

»Prvo je priprava novega evropskega proračuna, ki je pod velikim pritiskom. Namreč, ta proračun je zdaj prvič obremenjen tudi z odplačevanjem dolgov, ki so nastali skozi načrt za okrevanje in odpornost, in zdaj bo potrebno zagotavljati ta sredstva — torej, začne se odplačilo tega. In seveda s tem tudi pritisk na sredstva, ki še ostanejo za to, da jih bomo lahko razdelili med članice.

Za Slovenijo bo izjemno pomembno, kako se bo vlada zdaj pogajala, nova vlada, katerakoli, o statusu Republike Slovenije — torej, ali bo Slovenija še vedno ostala neto prejemnica ali bo že neto plačnica. Tukaj bo treba res najti dobre argumente, da bo to Sloveniji uspelo,« poudarja Prebilič.

Evropa mora iskati zaveznike

Drugo aktualno področje je iskanje novih zaveznikov Evropske unije. Pri tem Evropa hiti s podpisom različnih novih trgovinskih sporazumov.

»Jasno je, da se na Združene države Amerike, kot smo se nekoč, ne moremo več zanesti. Torej potrebujemo tudi nove partnerje. Zdaj smo podpisali sporazum z Indijo, ki bo šel v parlament že v maju in potem tudi v ratifikacijo v septembru. To je največji trgovinski sporazum v zgodovini sploh. Dve milijardi in nekaj ljudi bo sodelovalo v tej zgodbi in za evropsko gospodarstvo je to izjemna priložnost. Gre za dostop do največjega trga ta trenutek na našem planetu.

Torej, hiti se tudi z novimi sporazumi, tukaj je Avstralija, s katero se pogovarjamo, in mislim, da bodo podobne zadeve sledile še z nekaterimi drugimi državami,« napoveduje Prebilič.

Prebilič: Evropska unija ni sovražnik držav članic

Tretji aktualni evropski izziv je po njegovem mnenju tako imenovana notranja konsolidacija Evropske unije.

»Torej, kaj nam bodo prinesle volitve na Madžarskem, kaj se bo zgodilo z volitvami v Franciji. Želeli bi si, da bi se stvari malo umirile. Namreč, zaznati je, da tudi znotraj Evropske unije obstajajo vse močnejše sile, ki nekako spodjedajo enotnost, ki celo načenjajo vprašanje obstoja Evropske unije. Mislim, da je to huda napaka. Brez Evropske unije, zlasti manjše države, kot je Republika Slovenija, praktično težko obstajajo.

Tako da bi si želel, da bi na koncu le prevladal evropski duh: da Evropska unija ni noben sovražnik držav članic, ampak da je Evropska unija okvir, znotraj katerega so zaščitene tako temeljne človekove pravice, mednarodno pravo, demokracija — torej vse to, kar pravzaprav nas Evropejce dela kot Evropejce,« poudarja Prebilič. Ne želi si, da bi Evropa šla po poti lastne razgradnje, ko bi postali »Evropa narodov«. To smo že videli v zgodovini, kako se je končalo, in si nekako ne želim, da bi po tej poti nadaljevali razvoj, svari Vladimir Prebilič.

Koliko denarja za obrambo?

Kot član odbora za regionalni razvoj in kohezijo, v katerem je koordinator poslanske skupine, je v skrbeh, ker se bo količina denarja, ki je bil v preteklosti namenjen za kohezijsko politiko, občutno zmanjšala, skoraj prepolovila, in regije bodo dobile manj denarja.

To zniževanje je med drugim posledica krepitve obrambnega dela proračuna. »Osebno menim — in to je moja naloga in se za to zavzemam — da ne bomo dali obrambi preveč. Preden trošimo za obrambo, je nujno potrebno premisliti, kakšno obrambo bomo imeli. Doseči moramo soglasje, kaj je evropska vojska, pogledati kaj od tega že imamo, in šele potem dopolnjevati tam, kjer nimamo. Ne pa obratno — nič ne vemo, in vsak kupuje vse. In to gre na račun manj razvitih območij.

Če sem zelo ciničen: manj razviti bodo plačevali varnost bogatim,« pravi Prebilič.

Konkurenčnost, in kako jo doseči

Tema današnjega pogovora obeh poslancev je bila tudi evropska konkurenčnost. Kako v luči konkurenčnosti nekdanji kočevski župan Prebilič vidi Slovenijo, kaj za konkurenčnost Slovenije pomenijo prakse, s kakršno se lahko pohvali občina Kočevje s tujimi vlaganji v visokotehnološko proizvodnjo?

»Kot poročevalec za Indijo sem si šel pogledat v živo, kaj se dogaja tam. »Za Evropo in Slovenijo je samo eno samo sporočilo: če se naše gospodarstvo v konkurenčnem smislu ne bo prilagodilo takoj, se nam slabo piše.

Avtomobilska industrija v Evropski uniji je predolgo čakala in zdaj smo vsi presenečeni, kaj se nam je zgodilo.

Nova panoga, ki je zdaj na udaru, je farmacevtika. Tukaj se v Aziji že mnogo dogaja in če bo še ta panoga padla v Evropi, bomo imeli velike težave.

Za Slovenijo je zdaj zadnji čas, da odpre vrata tujim neposrednim naložbam. Ne govorim samo o tem, da se ponudi, npr., pet milijonov za investicijo, kar je bil, recimo, primer Yaskawe, ampak da se celotna država in občine dogovorijo, da je tuje vlaganje prioriteta,« poudarja Prebilič.

Opozarja, da mora Slovenija za pospešitev tujih vlaganj bistveno skrajšati postopke prostorskega načrtovanja. Sicer bodo šle stvari mimo nas.

»Saj že gredo tako. Poljska, Slovaška, žal tudi Madžarska nas po tem prehitevajo. In če se v tem pogledu ne bomo zbudili, bomo imeli res hude težave. Sami s seboj si v tem svetu ne bomo dovolj. Preprosto to ne bo dovolj v globaliziranem svetu, v katerem smo,« svari Vladimir Prebilič.

Martin Luzar