Na novomeški gimnaziji kvačkali kape za Guinessov rekord
Čeprav je ob koncu šolskega leta na šolah še posebej pestro, saj zaključujejo še zadnje ocene, pa je na Gimnaziji Novo mesto danes potekal še mini kvačkarski maraton.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dogodek je del velike akcije oz. vseslovenskega projekta kvačkanja kap za Guinessov rekord pet tisoč kvačkanih kap v organizaciji Zavoda Ustvarjalno srce.
V okviru Vseživljenjskega učenja je bila na gimnaziji glavna pobudnica prof. matematike Karmen Čarman.
Vsaka kapa šteje
»Vsaka kapa šteje, vsak zanka šteje, vsak nasmeh šteje. Veseli smo odziva, zlasti mladih, čeprav smo vabili tudi starejše. Sodeluje nekaj gimnazijk ter skupina osnovnošolk OŠ Šentjernej.«
Nekatere sodelujoče – vse so s sabo prinesle prejo, kvačko št. 5 in dobro voljo - so že znale kvačkati, nekaj je bilo začetnic, a prav vsaka je dopoldne uspela skvačkati luštno kapo. Vsaka dobi našitek Slovenija kvačka. Lahko jo je odnesla domov, podarila ali prodala.
Ljudje se tako povezujejo
»Skupaj dokazujemo, da lahko s preprosto nitko povežemo ljudi po vsej Sloveniji,« pravi Jadranka Smiljić, ustanoviteljica in voditeljica Zavoda Ustvarjalno srce. Njegov glavni namen je ohranjanje ročnih del (še posebej kvačkanja) v sodobnem času ter izobraževanje in povezovanje ustvarjalcev.
Prvič maraton, drugič slovenski občinski grbi
Do sedaj so dosegli že dva Guinessova rekorda: prvi je bil maraton v kvačkanju leta 2020, ko so kvačkarice skupaj kvačkale 28 ur – tu jih je že prehitela neka Nigerijka, ki je skupaj kvačkala sto ur.
Drugi rekord je bil kvačkanje 212 kvačkaric, ki so skvačkale vse grbe slovenskih občin ter še ostale izdelke, tako da so dosegli največjo zbirko kvačkanih izdelkov.
Sodelujejo lahko vsi
V zadnji akciji pa Smiljić zbira 5000 ročno kvačkanih kap. Kape so pač najbolj preprost izdelek, vsak ga tudi potrebuje.
Cilj projekta je namreč postavitev novega Guinnessovega rekorda in promocija kvačkanja kot umetnosti. Tako podirajo dosedanji Guinessov indijski rekord, ki šteje 4.600 kap.
Projekt je odprt za vse – ne glede na starost ali predznanje, sodelujoči so iz vseh koncev Slovenije.
Kot pove Smiljić, želi s kvačkanje kap spodbuditi zlasti otroke k ročnim delom, saj jim te spretnosti manjkajo, ter da se vsi ustavimo.
Kvačkanje - čas zase
»Ko delamo ročna dela, se ustavimo, možgane damo na off, večinoma delamo v tišini, ko štejemo. Zraven pravzaprav meditiramo, delo nas okupira, skratka to je čas zame, zate, za nas.«
Smiljić se je kvačkanja naučila sama s pomočjo YoutYouba, ko je postala mama. Njej prvi izdelek je bila kapa in igračka bacek Jon za sinka.
Prepričana je, da bodo ta rekord dosegli, »samo ne vem, če letos. Zdaj smo pri številki 800.» Od 160 udeleženk je sedaj 20 otrok, ki sodelujejo v tej zadnji akciji.
Šentjernejske nadobudne kvačkarice
Med njimi so tudi šentjernejske šolarke, ki so prišle skupaj z mentorico Barbaro Medle, sicer prof. razrednega pouka na OŠ Šentjernej. Že okrog 15 let vodi program RAP-a, razširjeni program, kjer je med drugim skrbijo za ohranjanje tradicije in v okviru tega za kvačkanje.
»Vsako leto pet do šest deklic navdušeno pride, pa tudi kak fant se znajde v naši druščini. Nekateri že malce znajo kvačkati in so se npr. učili pri svojih babicah, spet drugi nič. Začeli smo s trakovi za glavo, prijemalkami za lonce, etuiji za telefone, nadaljujemo pa s kapami, šali itd. Posameznice zmorejo nakvačkati že tudi igračko,« pove Medle.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.