Ta težava je posebej izrazita na Soči, začenja se pomembno obdobje
Potočna in soška postrv sta ključnega pomena za naravno obnavljanje domorodnih ribjih populacij. Smo v obdobju drsti, ko sta še posebej občutljivi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Zavodu za ribištvo Slovenije so opozorili, da se, medtem ko se narava pripravlja na zimski počitek, v slovenskih rekah začenja obdobje razmnoževanja oziroma drsti potočne in soške postrvi, da to obdobje zato terja odgovorno ravnanje ob vodotokih. »Le malokdo se namreč zaveda, da lahko že premikanje kamenja ali hoja po prodnatem rečnem dnu uničita drstišča,« so poudarili v izjavi za javnost.
Izčrpen opis problematike in pomena tega obdobja, s katerim so postregli na ZZRS, v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Čas razmnoževanja se razlikuje o reke do reke
V Sloveniji sta v drstnem obdobju dve domorodni vrsti postrvi, in sicer potočna postrv, značilna za donavsko porečje, ki se začne drstiti okoli sredine novembra, in soška postrv, ogrožena endemična vrsta jadranskega povodja, katere drst se začne v začetku decembra.
Čeprav se obe drstita v hladnejšem delu leta, se čas razmnoževanja razlikuje od reke do reke. Nanj vplivajo predvsem temperatura vode, dolžina dneva in značilnosti posameznega vodotoka. Ponekod se drst začne že jeseni, drugod šele pozimi, lahko pa se raztegne tudi čez daljše obdobje.
Pri tem je pomembno, da imajo ribe dostop do primernih drstišč. Postrvi se pred drstjo premikajo po vodi in iščejo območja z ustreznimi razmerami, zato lahko vodne pregrade, regulacije strug in drugi posegi, ki ovirajo njihovo gibanje, pomembno vplivajo na uspešnost naravnega razmnoževanja.
Drst postrvi: zakaj lovopust traja več mesecev?
Postrvi za drst izbirajo dele rek s čistim, prodnatim dnom in primernim vodnim tokom. Samica z gibi repa izkoplje plitvo jamo, kamor odloži ikre, ki jih samec oplodi. Nato jih prekrije s prodom, kjer so zaščitene pred neposrednimi vplivi okolja.
Pod površino rečnega dna se tako začne razvoj nove generacije postrvi. Odvisno od temperature vode se ikre razvijajo od nekaj tednov do več kot mesec dni. Tudi po izvalitvi mladice nekaj časa ostajajo skrite med prodniki, preden zaplavajo v reko.
Za uspešen razvoj iker je ključnega pomena, da skozi prodnato dno neovirano prehaja voda, bogata s kisikom. Če se prostori med prodniki zapolnijo z drobnimi usedlinami, se oskrba iker s kisikom zmanjša, kar lahko pomembno vpliva na njihovo preživetje.
Prav zaradi občutljivosti razmnoževalnega obdobja so določene večmesečne varstvene dobe oziroma lovopust. Varstvena doba pomeni prepoved lova in uplena posamezne vrste, ribolovne sezone pa so dodatno določene z ribolovnimi režimi posameznih revirjev.
Dolga varstvena obdobja niso naključna. Ribe potrebujejo mir že med pripravami na drst, varovanje drstišč pa je pomembno tudi po njenem zaključku, ko se med prodniki še vedno razvijajo ikre in mladice.
Posegi v vodotoke lahko uničijo drstišča
Na videz nedolžno premikanje kamenja, hoja po prodnatem rečnem dnu ali drugi posegi v strugo imajo lahko resne posledice za rečni ekosistem.
Gradnja različnih struktur iz proda lahko poškoduje življenjski prostor vodnih organizmov ter spremeni naravno strukturo rečnega dna, ki ribam zagotavlja tudi primerna območja za razmnoževanje.
Drstišča so pogosto na plitvejših prodnatih delih vodotokov, kjer jih obiskovalci niti ne prepoznajo. Sveže pripravljena drstišča so lahko vidna kot svetlejši predeli premešanega proda, vendar vsa niso tako očitna.
Zato je vse leto, še posebej pa v obdobju drsti, pomembno, da se izogibamo nepotrebni hoji po rečnem dnu in poseganju v prodnate predele struge.
Še večje posledice lahko povzročijo gradbeni in drugi posegi v vodotoke, ki spreminjajo strukturo rečnega dna ali povzročajo odlaganje drobnih sedimentov na drstiščih.
Zakon o sladkovodnem ribištvu zato posebej varuje ribe na drstiščih in prepoveduje njihovo vznemirjanje med drstenjem. Posege v vodotoke pa omejujejo tudi predpisi, namenjeni varovanju ribjih populacij in njihovih življenjskih prostorov.
Soča in Sava Bohinjka pod vse večjimi pritiski
Na ZZRS poudarjajo, da varovanje rečnega dna ni pomembno le v času drsti. Posebej izrazit je ta problem na Soči, ki je v poletni turistični sezoni izpostavljena velikemu številu obiskovalcev.
Zaradi vse večjih pritiskov je ZZRS letos vzdolž Soče postavil začasne informativne table, ki domače in tuje obiskovalce opozarjajo na odgovorno ravnanje, spoštovanje življenjskega prostora vodnih organizmov in pomen ohranjanja naravne rečne struge.
Tudi Sava Bohinjka se sooča s številnimi pritiski. Čeprav gre za alpsko reko, visoke poletne temperature vode, nizki pretoki in vse večje turistične obremenitve slabšajo življenjske razmere za potočno postrv.
Takšni primeri kažejo, da varovanje ribjih populacij zahteva celoletno spremljanje stanja vodotokov in pravočasno prilagajanje varstvenih ukrepov.
Naravno razmnoževanje je temelj ohranjanja domorodnih postrvi
ZZRS in ribiške družine že vrsto let skrbijo za ohranjanje domorodnih ribjih populacij in pogojev za njihovo naravno razmnoževanje. Poleg spremljanja stanja ribjih populacij in varovanja drstišč izvajajo tudi programe sonaravne gojitve, vzreje in krepitve domorodnih ribjih vrst v naravi.
Posebno pozornost namenjajo soški postrvi, katere ohranjanje je rezultat več desetletij strokovnega dela, usmerjenega v varstvo gensko čistih populacij in njihovo doseljevanje v vodotoke jadranskega povodja.
Vendar tudi uspešni programi vzreje in krepitve naravnih populacij ne morejo nadomestiti naravnega razmnoževanja rib. Ohranjanje ustreznih habitatov in varovanje naravnih drstišč sta zato ključna za dolgoročno samoohranjanje domorodnih ribjih populacij v slovenskih rekah.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
