Bo po volitvah ob Šmartinskem jezeru vse drugače?
Kako bi celjski županski kandidati uredili Šmartinsko jezero?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Šmartinskem jezeru so v zadnjem času med drugim uredili igrišča za najmlajše in posodobili gostinsko ponudbo. Na jezeru je na voljo Wake park, izposoja kajakov, kanujev, vodnih tub, jezero omogoča tudi supanje. Upravljavec dela jezera, celjski ZPO, predvideva ureditev območja do Muzlja, ob brežini bi bili trije pomoli, vmes kopališča.
Kako pa bi Šmartinsko jezero uredili županski kandidati? Kaj predvidevajo v turistični ponudbi in ureditvi? Kdo bi ob jezeru uredil hotel in kdo si tam ne želi množičnega turizma?
Okoljska sanacija jezera
Matija Kovač (Lista Matije Kovača) pri Šmartinskem jezeru poudarja njegovo primestno lego in vsakodnevno uporabo za rekreacijo, sprehode: »Z vizijo razvoja, kot je bila pred leti zastavljena, se strinjam, pri njeni podpori pa je pomembna okoljska sanacija jezera, v zvezi s katero smo začeli priprave skupaj z lastnikom samega jezera, državo.«
Dodaja, da je pri tem treba zmanjšati tudi vplive poselitve in kmetijstva na priobalnih zemljiščih.
»V prihodnjem mandatu bomo poleg prenove poti in nadgradnje površin pri pregradi, ki so v zadnjih treh letih dobile nova igrišča za vse generacije ter novo gostinsko ponudbo, dogradili peš poti in izvedli pomol, namenjen kopanju,« dodaja Kovač.
Omenja, da da je na območju jezera zaživel nov avtokamp, ki je dobro obiskan, prav tako pa se po njegovem krepijo gostinske dejavnosti.
»V prihodnje želimo krepiti turistično ponudbo, ki bo v sožitju z naravo in obstoječo krajino. Sprejeti OPN omogoča nekaj turističnih in športno-rekreacijskih investicij, ki jih bomo spodbujali,« še pojasnjuje.
Šrot: jezero ni dovolj izkoriščeno
Bojan Šrot (Celjska županova lista Bojana Šrota) pravi, da ima Šmartinsko jezero izjemen turistični in rekreativni potencial, vendar meni, da ni dovolj izkoriščeno: »Trenutno je najbolj obiskano v poletnih mesecih, medtem ko je od novembra do aprila ponudba precej skromnejša. Naš cilj je, da bi jezero postalo privlačna izletniška in rekreativna točka skozi vse leto, ne zgolj v času poletne sezone.«
Dodaja, da bo k sodelovanju povabil različna društva iz Celja in drugih delov Slovenije: »Spodbudili jih bomo, da tudi zunaj glavne turistične sezone ob jezeru organizirajo brezplačne dogodke za obiskovalce, kot so vodeni sprehodi, opazovanje ptic, naravoslovne delavnice za otroke in šole, čistilne akcije ob obali ter različne rekreativne in izobraževalne dejavnosti.«
Omenja, da bo občina pri tem zagotovila podporo in ustrezno sofinanciranje programov.
»Na območju stare čuvajnice vidimo priložnost tudi za izgradnjo družinskega hotela in restavracije. Naša vizija je tudi dokončanje pešpoti okoli celotnega jezera,« pravi. Poudarja, da mora turistični razvoj potekati premišljeno, z upoštevanjem naravovarstvenih omejitev in ohranjanjem naravnega ravnovesja, ter tudi v sodelovanju z okoliškimi prebivalci.
Krajnc: jezero mora najprej dobiti vsebino
Tomaž Krajnc (Lista Tomaža Krajnca) poudarja, da mora jezero najprej dobiti vsebino: »Samo sprehajalna pot in nekaj klopi še ne naredijo turistične destinacije. To ne pomeni nenadzorovane pozidave. Pomeni pa, da moramo razumeti, da brez osnovne turistične infrastrukture resnega turizma ni.«
Na območju jezera bi zato dolgoročno predvidel možnosti za kakovosten hotel oziroma manjše nastanitvene objekte, urejen kamp oziroma glamping, gostinske objekte, športne in rekreacijske vsebine ter urejene dostope do vode.
Dodaja, da bi morali zagotoviti kakovost vode, da bo jezero primerno za varno kopanje in različne vodne športe. Kot župan bi razmišljal tudi o prostoru za dogodke: »Ne o velikanskem prireditvenem kompleksu, ampak o urejenem območju za koncerte, športne dogodke, kulinarične prireditve in družinske dogodke. Pri tem bi pogledal dobre prakse Velenjskega jezera in predvsem podobnih jezer v Avstriji, kjer znajo povezati naravo, kopanje, nastanitve, gostinstvo, rekreacijo in dogodke.«
Omenja povezane peš in kolesarske poti, izposojo opreme, vodne športe in urejene javne površine ter urejeno parkiranje na vstopnih točkah in njihovo povezavo z javnim prevozom.
Radiković: skupni projekti in postopno uresničevanje
Tudi Darko Radiković (Resnica) dodaja, da ima jezero turistični potencial, vendar meni, da še zdaleč ni dovolj izkoriščen.
Sam bi se razvoja lotil predvsem s pogovorom in sodelovanjem: »Najprej bi se sestal z vsemi lastniki zemljišč ob jezeru, Ribiško družino Celje, gostinci, turističnimi ponudniki, krajevno skupnostjo in drugimi, ki živijo ali delujejo na tem območju. Na podlagi idej in pobud bi nato skupaj oblikovali konkretne projekte in jih postopoma uresničevali.«
Zavzemal bi se za razvoj manjših turističnih in rekreativnih vsebin, ureditev dodatnih počivališč, razglednih točk, tematskih in kolesarskih poti ter boljšo gostinsko ponudbo. Poseben poudarek bi namenil ribiškemu turizmu, vodnim dejavnostim in ponudbi lokalnih ponudnikov.
Šmartinskega jezera, dodaja, ne želi spremeniti v množično turistično središče, ki bi izgubilo svoj naravni značaj.
Sodelovanje je po njegovem mnenju dober pristop: »Ker se na jezeru že vzpostavlja sodelovanje v okviru projekta Pametna ribiška skupnost, ki povezuje občino, ribiče in druge deležnike.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.