Mesto na otoku: Kostanjevičani živijo z vodo, z ograjo pa ne bodo
V Kostanjevici na Krki so včeraj pripravili okroglo mizo o poplavni varnosti tega otoškega mesta.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kako ohraniti otoški Kostanjevice na Krki in hkrati zagotoviti varno življenje ob reki? Kako lahko lokalno znanje tistih, ki z reko živijo vsak dan, združijo s sodobnimi strokovnimi rešitvami? Kako so Kostanjevičani lahko slišani kljub premoči narave in ustanov? To so nekatera od vprašanj, na katera so sogovorniki odgovarjali ali iskali odgovore v debati na travniku na bregu Krke za dvorcem na otoku.
Andrej Smrekar: »Živimo z reko«
»Kostanjevičani so pred stoletji sprejeli kompromis, da bodo dvakrat na leto do kolen v vodi. Mi z vodo živimo, voda je del našega načina življenja. Administrativno nam zdaj to jemljejo,« je rekel Andrej Smrekar. To »pogodbo« prebivalcev z »njihovo« reko je imenoval zgodovinski fatalizem.
Gorazd Šošter je pri tem izrazil nekaj dvoma, češ, starejši meščani mogoče sprejemajo sobivanje s poplavami, mlajše generacije ali priseljenci pa nestanovitno reko začnejo doživljati slej kot prej kot motečo.
Ograja, ne hvala
Smrekar je zavrnil način reševanja pred poplavami, pri katerem vztraja, država. Gre za t. i. lamelni sistem, pri katerem bi otok ob poplavah zavarovali z montažno neprepustno ograjo. »Lamelni sistem deluje v hudourniških okoljih, ampak v Kostanjevici na Krki poplave niso hudourniške,« je ugotavljal Smrekar.
Tako ograjevanje pred vodo so v pogovoru zavrnili vsi sodelujoči domačini.
Postavljena ograja bi med naraščanjem vode otok spremenila v bazen, v katerem bi bili ljudje ujeti. Voda ob poplavah namreč na otoku priteka tudi iz tal, na samo iz narasle reke, so znova poudarjali včeraj.
Župan Robert Zagorc je pojasnil, da država še zmeraj vztraja pri tej »rešitvi«, ki pa jo on osebno ne sprejema, kar da je državnim načrtovalcem tudi jasno povedal.
Vodi jemljejo prostor
Vzroke visokih poplav je treba iskati tudi v različnih posegih v prostoru.
Če z gradnjami ožijo prostor vodi, bo ta posledično višja v prostoru, ki ji ga še pustijo, sta poudarila, npr., Ana Kučan z ljubljanske Biotehniške fakultete in omenjeni Andrej Smrekar. Ta je izpostavil še sedanjo gradnjo mostu na Krki pri Podbočju. Če bodo tam naredili ob mostu dodaten nosilni nasip, bo to ob poplavah spet ena od ovir za Krkino vodo, ki odteka proti Savi.
Odkar je obvoznica, Krka poplavlja drugače
V Kostanjevici Krka poplavlja drugače, odkar so tu zgradili obvoznico in na njej most čez Krko, so zatrjevali domačini. »Saj je v preteklosti ob poplavah pritekala voda k nam v hišo, a ne tako kot zdaj, ko butne skozi vrata,« je pojasnjevala Dragica Stanič.
Prepričana je, tako kot drugi domačini, da se je poplavni tok Krke spremenil zato, ker so most naredili na nasipu, namesto, da bi ga postavili na stebre, da bi voda pod njim odtekala proti Krakovskemu gozdu. Nasip je cenejši, so kot edini razlog izluščili v pogovoru domačini, ki so poudarili, da so pilotno gradnjo Kostanjevičani načrtovalcem ves čas predlagali kot edini ustrezen način.
Rečni breg
Na Krkinem bregu so vodarji naredili masaker, je poudarila Magda Bršec. Kot je rekla, je Direkcija za vode začela spreminjati breg Krke. Tako so izvajalci ob bregu zabijali v reko lesene pilote. Za dostop na delovišče ob reki so si naredili pot na obali, s čimer so iznakazili podobo otoka na delu, kjer so posegali, je rekla Magda Kršec, ki ji je glasno pritrdilo več someščanov. Domačini so se zavzeli tudi za ohranitev brodišč, ki jih imajo stanovalci ob reki na svojih zemljiščih.
Domačini: Nas ne povabijo zraven
Domačini so včeraj pripovedovali z grenkobo, da o protipoplavnem urejanju in o posegih na rečnem bregu ustanove odločajo brez njih. Vodarji, je sinoči reklo več udeležencev okrogle mize, so prišli s stroji in začeli delati, ne da bi nam prej kdo kaj pojasnil ali nas kaj vprašal. Upajo, da bo poslej drugače, in da je občina trdno na njihovi strani; županu štejejo v dobro njegovo včerajšnjo udeležbo in njegova zagotovila o nestrinjanju s predlagano ograditvijo otoka.
Mednarodno zavezništvo za vodo
Kako so Kostanjevičani lahko slišani kljub premoči narave in ustanov, so se spraševali, kot rečeno? Med tistimi, ki od sinoči, če ne že od prej, vedo za omenjene težave, pomisleke in predloge Kostanjevičanov in kostanjeviške prebivalce tudi podpirajo, je skupina študentov in mentorjev Univerze v Ljubljani, ki je sodelovala na včerajšnjem pogovoru.
Skupina raziskuje celostno upravljanje vodnih virov, in tako med drugim varovanje voda, rabo vode, urejanje voda in poplavno varnost. Pri tem jih zanima tudi, v kolikšni meri je upravljanje voda podrejeno težnjam tistih, ki imajo gospodarsko moč oziroma kapital. Kot sta pojasnila uvodničarja profesorja Andrej Lukšič s Fakultete za družbene vede (FDV) in Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakulteta (NFT), raziskujejo to v projektu, v katerem sodelujejo štiri fakultete ljubljanske univerze, in sicer FDV, Naravoslovnotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo.
Včerajšnji nastopi obeh uvodničarjev in nastopov študentov pomenijo podporo domačinom v njihovih prizadevanjih za ohranitev otoka v podobi, ki jo otok za zdaj večinoma še ima. Podoba je sicer že nekoliko okrnjena. S posegi v rečni breg so izvajalci že nekoliko spremenili videz, protipoplavne ograje pa bi otoku podobo vzele v, kot svarijo domačini, katastrofalnem obsegu in za zmeraj.
Univerzitetna raziskovalna ekipa, v sodelovanju s katero sta včerajšnji pogovor pripravila domačina Jakob Gašpir in Nejc Jordan, Kostanjevičane torej podpira v prizadevanjih za soodločanje o upravljanju z vodo. To zavezništvo za vodo in za ljudski glas pa je še dosti širše. Andrej Lukšič in Barbara Čenčur Curk pojasnjujeta, da se pri omenjenem raziskovalnem projektu zgledujejo pri Globalnem partnerstvu za vodo oziroma slovenski veji te mednarodne zveze, ki ga zanima trajnostni razvoj in upravljanje vodnih virov na vseh ravneh, pri čemer zagovarja varovanje vodnih virov oziroma ekosistemov.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
