Andrej Hudoklin

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Krovne vrste so organizmi, katerih varovanje oz. ohranjanje posredno varuje še številne druge vrste in njihov življenjski prostor. Krovna vrsta ima večkrat velike prostorske potrebe ali zelo specifične zahteve glede življenjskega prostora.

Ena takšnih vrst je značilen prebivalec starih listnatih gozdov, srednji detel. V primerjavi s svojimi sorodniki ima razmeroma majhen in nežen kljun, ki ga uporablja predvsem kot pinceto za pobiranje različnih žuželk iz drevesnih špranj in hrapavega hrastovega lubja. Duplo si lahko steše le v trhlem delu debla, ki ga predhodno s svojimi hifami razmehčajo drevesne gobe. Najbolj mu ustrezajo nižinski hrastovi sestoji z večjim deležem odmrlega drevja.

V Sloveniji so poleg Murske šume največje populacije v Krakovskem gozdu in Dobravi, opazujemo pa ga lahko tudi v pragozdnih ostankih Kočevskega roga. Zaradi sprememb v gospodarjenju z gozdom, predvsem zmanjševanja deleža debeljakov, so v drugih evropskih državah zabeležili upad populacij, pri nas pa je stanje za zdaj dokaj stabilno – v Dobravi smo letos popisali 32 detlov, leta 2024 27 in leta 2025 35 detlov. To pa se lahko hitro spremeni v vse zahtevnejših razmerah podnebnih sprememb in počasnega prilagajanja gospodarjenja z gozdovi na te spremembe.

Srednji detel v gozdovih namreč potrebuje dovolj starejših dreves (zlasti hrastov ali vrst z razpokanim lubjem), razgibano strukturo gozda, dovolj stoječih odmrlih ali odmirajočih dreves s premeri nad 50 centimetrov, naravne dupline ali možnost za njihovo izdelavo.

Na paritveni uspeh samcev močno vpliva velikost gozdnega fragmenta, v katerem samec brani teritorij – manjši ko je fragment sicer primernega habitata, manjša je verjetnost, da bo samec pritegnil samico in se uspešno razmnoževal. Razmnoževanje lahko ogrozi tudi podiranje dreves z dupli med marcem in junijem, v času gnezdenja.

V gozdu, v katerem uspeva srednji detel, so ugodne razmere tudi za druge ptice duplarice, hrošče in druge žuželke, ki so vezane na odmrli les, za glive, mahove, lišaje in netopirje.