I. Vidmar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prav tako je že zdavnaj čas za obnovo travne površine na stadionu, kjer imajo upravljavci oziroma vzdrževalci že skoraj vsako poletje težave s travo. Čeprav bi bilo preprostejše, če bi dali prednost obnovi travne površine, ko bi bila ta končana, pa bi zamenjali še tartansko prevleko na atletskem delu, so se odločili drugače.

· Kot opuščena njiva

Nogometna zelenica na Portovalu spet porjavela: Zgodba se še kar ponavlja

Preplastitev ali zamenjava

S prenovo atletske steze, ki ne ustreza več merilom za izvedbo atletskih tekmovanj, se mudi. S hitro prenovo bi namreč stadion obdržal licenco za organizacijo prireditev, poleg tega pa je predviden strošek prenove atletske steze nižji kot prenova travnih površin. Sprva so načrtovali le preplastitev oziroma tako imenovani retoping atletske steze, za kar bi potrebovali nekaj tednov toplega vremena in 187 tisoč evrov, pri čemer bi jih 46 tisoč prispevala Fundacija za šport.

Vendar je izvajalec, s katerim je bila že podpisana pogodba, sporočil, da za pridobitev certifikata retoping ne bi zadoščal, ampak bi bilo treba umetno maso zamenjati v celoti. Po besedah novomeškega podžupana Urbana Kramarja zdaj v sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije iščejo primerno rešitev, saj bi moral biti stadion nared do julija, ko bo v Novem mestu mladinsko balkansko prvenstvo v atletiki. »Pri tem ne gre za stroške prenove, pač pa za ustrezno kakovost prenove,« dodaja Kramar.

Prenova dvorane kulturnega centra

Druga večja naložba Zavoda Novo mesto sega na področje kulture. Gre za prenovo osrednje dvorane v Kulturnem centru Janeza Trdine, ki s premajhnim odrom in brez zaodrja ne omogoča izvedbe številnih predstav in koncertov. V kulturnem centru ne more nastopiti novomeški simfonični orkester, ki se tako vsako leto predstavi le v športni dvorani, ki seveda ni najprimernejše prizorišče za tovrstne koncerte, medtem ko lahko brez težav nastopa v dvorani Kulturnega doma Primoža Trubarja v Šentjerneju. 

Precej težav imajo s pripravo predstav tudi gostujoča gledališča, ki bi za izvedbo nujno potrebovala primerno zaodrje in tudi večji oder. V Kulturnem centru Janeza Trdine so v zadnjih letih v lastni produkciji pripravili tudi več opernih predstav, pri katerih pa so morali izvedbo prilagoditi prostorskim možnostim. »Prilagoditi smo morali sceno, predvsem pa smo jih morali izvesti z manjšim številom glasbenikov, s komornim orkestrom, saj za pravi orkester, ki bi moral biti poleg tega zaradi svoje glasnosti v jami, ni prostora,« težave pri izvedbi opernih predstav in tudi baleta pojasnjuje Aleš Makovac,direktor Zavoda Novo mesto ter skladatelj in avtor nekaterih opernih predstav, izvedenih v Kulturnem centru Janeza Trdine.

Zgodba o neustrezni dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine ima že dolgo brado. Ko so leta 1976 Dom JLA iz Narodnega doma preselili v park nasproti občinske stavbe, projektanti niso prav veliko razmišljali o gledališču in simfoničnih orkestrih. Dvorana je bila v prvi vrsti namenjena kinopredstavam in proslavam. Z jamo za orkester je bila sicer nakazana ambicija po še čem, a ni bilo zaodrja, brez katerega je na oder, ki je bil prav tako premajhen, težko postaviti resnejša gledališka dela. 

Ko se je JLA leta 1991 izselil iz Slovenije in tudi iz novomeškega Doma JLA, je objekt dobesedno opustošil. S sabo so odpeljali celo radiatorje in stole iz dvorane ter precejšen del inštalacij. Na novomeški občini so se takrat odločili, da bodo stavbo namenili kulturi in v njej naselili Kulturni center Janeza Trdine, ki bo v svoji funkciji nadomestil tedanji Dom kulture (današnji APT, pred tem pa Kino Krka in Prosvetni dom). Projekt prenove stavbe je takrat pripravil arhitekt Borut Simič, ki je leta 2001 narisal tudi stavbo takratne Visoke šole za upravljanje in poslovanje, ki je nastala kot prizidek kulturnega centra in s tem omejila njegovo morebitno širitev. Takrat so južno od dvorane zgradili tudi odprto prizorišče v obliki amfiteatra, ki pa je zaradi neposredne bližine Šmihelskega mostu in glasnega prometa skoraj neuporaben in ne služi svojemu namenu.

Balkon in več sedežev

Simiču so zdaj zaupali tudi pripravo različic idejnega projekta za aktualno prenovo Kulturnega centra Janeza Trdine, predvsem osrednje dvorane, ki bi s prenovo dobila dovolj velik oder z zaodrjem. Do tega bi prišli s širitvijo odrskega dela dvorane v smeri jugozahoda proti Šmihelskemu mostu. Dve od treh različic predvidevata tudi razširitev zmogljivosti dvorane z balkonom na 508 oziroma 556 sedišč, kar bi s sabo prineslo tudi povečanje predprostora in toaletnih prostorov. Z balkonom bi pridobili še nekaj dodatnega prostora pred odrom, kjer bi uredili jamo za glasbenike.

Kot je povedal Aleš Makovac, si želijo, da bi prenovo izvedli že leta 2028, kakor je zapisano v strategiji Mestne občine Novo mesto za področje kulture, o stroških prenove pa še ne more govoriti, saj bodo ti znani, ko bo pripravljen projekt. Vsekakor pa bo vredna več milijonov evrov.