Arhiv DL; L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V zadnjem času je v javnosti pogosto slišati o združevanju manjših župnij v nekaterih škofijah zaradi manjšega števila prebivalcev in duhovnikov. Na spremenjene razmere se odziva tudi Škofija Novo mesto, ki je razdeljena na 71 župnij.

Z novim letom nobene župnije ne ukinjajo niti ni prišlo do povezovanj v nove pastoralne enote, pove Jakob Piletič, tiskovni predstavnik Škofije Novo mesto, sicer tudi vojaški kaplan, in dodaja, da škofija skupaj z duhovniškim zborom in laiki že dlje časa razmišlja o spremenjenih razmerah, v katerih se kot družba in Cerkev nahajamo.

»V prihodnje želimo sodelovanje med župnijami še okrepiti in jih dodatno povezati. Nekatere so že povezane v pastoralna območja, nekatere pa so pridružene večjim župnijam kot souprave. Razlogi za to so različni – deloma so povezani z upadanjem števila prebivalcev v nekaterih predelih škofije, deloma pa seveda tudi z zahtevnostjo župnij in s številom aktivnih duhovnikov,« razloži Piletič.

Že povezovanja

Do širših povezovanj je v novomeški škofiji ponekod prišlo že pred skoraj desetimi leti, kot npr. v primeru souprave župnij Metlika - Radovica - Suhor. V zadnjih letih sta bili ustanovljeni dve pastoralni področji: Ambrus - Zagradec - Šmihel ter Fara - Osilnica - Banja Loka.

»Še vedno gre pri vseh za samostojne župnije, različna sta le načina upravljanja. Tovrstnih povezovanj bo v prihodnje še več, škofija intenzivno pripravlja spremenjeno pastoralno razmejitev,« pove njen tiskovni predstavnik.

Priložnost za vernike

Takšno povezovanje v Cerkvi vidijo kot možnost aktivnejšega in pristnejšega občestva, sodelovanja med verniki ter kakovostnejšega duhovnega in verskega življenja.

Cerkev pričakuje več sodelovanja vernikov oz. laikov na vseh področjih, ki v liturgičnem oz. zakramentalnem delu niso pridržana duhovnikom – zlasti v katehezi, vodenju različnih skupin, župnijski administraciji, skrbi za cerkvena poslopja itn.

»Pastoralnega življenja namreč ne oblikujejo le bogoslužja, ampak skupnost vernih in različne skupine, ki so del župnijske skupnosti. V večjih pastoralnih enotah, ki omogočajo živahnejše versko življenje, lahko vsak najde svoj prostor ter način osebne vključenosti in sodelovanja. V manjših župnijah sta takšna pastoralna raznolikost in barvitost zaradi majhnega števila vernikov oteženi.

Misliti moramo tudi na duhovnike: na upravičenost večkratnega maševanja, na njihovo zdravstveno stanje, gmotno preskrbljenost itn. Gotovo se strinjamo, da je lahko vsako srečanje, na katerih je prisotnih več ljudi, lepše in bogatejše. Isto velja tudi za župnije in pastoralno življenje,« pove Jakob Piletič.

Trenutno 76 duhovnikov

Trend padanja števila duhovnikov velja za vso Slovenijo in tudi v novomeški škofiji bi jih potrebovali več. Vseh je trenutno 76 (brez pleterskih kartuzijanov), njihova povprečna starost je 63 let. Glede na starostno sestavo je 28 duhovnikov mlajših od 55 let, 29 duhovnikov je starih od 56 do 75 let, 19 duhovnikov je starejših od 75 let.

V škofiji delujeta tudi dva duhovnika, ki pripadata drugi škofiji oz. redovni skupnosti, poleg tega dve župniji upravljajo redovniki.

Župnik ne nujno na župniji

Vsaka župnija ima župnika, ki pa ne živi nujno v župniji. Tak primer je npr. Črnomelj, v katerem župnik upravlja tri župnije: Črnomelj, Dragatuš in Adlešiči, živi pa v Črnomlju skupaj s kaplanom in z enim duhovnim pomočnikom ter še dvema duhovnikoma, ki sta v oskrbi DSO Črnomelj oz. pri redovnicah.

Potem so tu še upokojeni duhovniki, redovni duhovniki v samostanih pa hišni dušni duhovniki, duhovniki, ki delujejo v kategorialni pastorali, kot npr. v vojski, bolnišnici …

Dva diakona

Škofija, ki je v dvajsetih letih od ustanovitve imela enajst novih maš škofijskih duhovnikov ter nekaj novih maš duhovnikov, ki pripadajo drugim škofijam oz. redovnim skupnostim in gibanjem, ima trenutno dva bogoslovca v Bogoslovnem semenišču Ljubljana ter enega v mednarodnem Bogoslovnem semenišču v tujini. Zadnja nova maša je bila leta 2022.

Ima pa novomeška škofija trenutno dva stalna diakona, ki sta duhovnikom v pomoč. Pričakujejo tu kake okrepitve?

»Tako kot duhovništvo je tudi diakonat poklicanost, ki jo morajo posamezni možje najprej odkriti v sebi in nato skupaj s svojimi družinami na ta klic odgovoriti. Naša naloga je torej bolj molitev za pogum teh družin kot posebno načrtovanje. Verjamemo, da bo stalnih diakonov v prihodnje še več in bo njihov prispevek še posebej dragocen,« še pove Piletič.