Robert Balen

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Napoved ukinitve devetletke in vrnitev na osemletno osnovno šolo je ideja šolskega ministra Boruta Rončevića, ki jo mirno lahko postavimo ob bok idejam aktualnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki pogosto v slogu »što na umu to na drumu« butne ven napoved česa, kar je popolnoma skregano z zdravo pametjo. 

A v nasprotju z znamenitim sevniškim zetom je Borut Rončević izobražen človek z dolgoletnimi izkušnjami na področju izobraževanja, resda visokošolskega, toda prav zato bi bilo od njega pričakovati vse kaj drugega.

Konec devetletke

V slovenskih šolah se obeta velika sprememba

Šolska reforma je zelo resna stvar. Znanje je temelj sodobne družbe in povezanost znanja s kakovostnim šolstvom je izjemno tesna, zato se je treba kakršnih koli sprememb, s katerimi želimo dvigniti kakovost šolstva, lotevati s tresočimi se rokami. In na podlagi resnih študij. 

Ideja, da bi bili rezultati preverjanja znanja slovenskih otrok boljši, če bi osnovno šolo obiskovali osem let, in ne več devet, je že sama po sebi nelogična. Oziroma logična in v skladu z vicem o študentski logiki: več se učim, več znam, več znam, več pozabim, več pozabim, manj znam oziroma manj se učim, manj znam, manj znam, manj pozabim, manj pozabim, več znam. Torej manj ko se učiš, več boš znal. Morda bi po tej logiki osnovno šolo raje skrajšali na samo dve ali tri leta, da bi otroci potem res več znali.

Šalo na stran. Preden bi se lotili sprememb sistema osnovnega (in vsega drugega šolstva), je treba vedeti, zakaj so rezultati preverjanj znanja otrok danes slabši, kot so bili v preteklosti. Morebitnih vzrokov ni malo. Mednje bi lahko všteli, da se danes učitelji bolj kot z otroki ukvarjajo z njihovimi starši in birokracijo, na primer.

A pametno bi bilo razmisliti tudi o tem, da se je svet spremenil in se spreminja vsak dan z neverjetno hitrostjo. Današnji otrok živi zelo drugače, kot so živeli otroci še pred nekaj leti. Kadar je bilo včerajšnjemu otroku dolgčas, je v roke vzel knjigo ali pa šel ven nabijat žogo ali pa je le skozi okno gledal, kako dežuje. Danes otroku ni dolgčas. Ima telefon, iz katerega vsako sekundo vanj butne več informacij, kot jih je nekoč dobil v eni uri. In s to neznansko količino informacij, največkrat popolnoma brezzveznih in butastih, tekmujejo informacije, ki jih dobi v šoli. Huda konkurenca vlada na tem področju.

Vse to in še veliko drugega, kar bi lahko vplivalo na raven znanja šolarja, bi treba temeljito preučiti, statistično obdelati, kar danes z izjemno zmogljivimi računalniki in še z uporabo umetne inteligence ne bi smelo biti pretežko, ter najti vzroke za stanje, ki nas vse (tudi ministra) skrbi. Na podlagi ugotovljenih vzrokov pa potem iskati ideje in rešitve ter to delo zaupati pravim strokovnjakom, najboljšim, in ne komisijam, sestavljenim po političnem ključu.