DZZŠ Novo mesto

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Njegov lastnik Blaž Košir in sopotnica Lina Debeljak, prostovoljka Društva za zaščito živali Novo mesto, sta se iz Žirov, od koder je Blaž, proti Islandiji, kjer sta med drugim premagala približno 1.000 kilometrov makadama, odpravila konec julija in se po 26 dneh srečno vrnila domov. A najpomembnejši cilj vendarle niso bili premagani kilometri s starodobnikom, temveč pomoč živalim.

· Dobrodelna avantura

FOTO: 40 let star Yugo osvojil Islandijo - 8.000 kilometrov za srečne tačke

Petmetrski valovi

Pot je bila naporna že pred prihodom na Islandijo. »Prevoziti dobrih 2.000 kilometrov v treh dneh do Danske, po vročini, v naloženem avtomobilu s 45 konjskimi močmi, ki ropota kot traktor, je vsekakor zabavno. Ampak vseeno je bila plovba s trajektom kljub udobju tople postelje namesto spalne vreče napornejša,« pravi Blaž. Na Severnem morju so ju pričakali približno pet metrov visoki valovi.

B. K.

»Ladjo je kar pošteno zazibalo, kar želodcu res ni všeč. Na srečo prodajajo tablete proti slabosti kar na recepciji, kar je bilo verjetno edino zdravilo oziroma pripomoček, ki nama je manjkal v zelo obsežni potovalni lekarni,« se spominja Lina.

Na Islandiji sta imela okvirni načrt – prevoziti celoten krog okoli otoka in obiskati več kot 60 zanimivih točk, ki sta jih označila na zemljevidu. A končna odločitev je bila pogosto odvisna od vremena. Najbolj sta ju navdušila neobljudeni sever in severozahod otoka. Vožnja po tamkajšnji pokrajini med vulkani, slapovi in po makadamu je bila svojevrstno doživetje.

»Počutiš se majhnega in minljivega. Še posebej, če pomisliš, da se voziš v 40 let stari pločevinki in da se tam mimo pripelje mogoče nekaj avtov na dan,« pravi Lina.

L. D.

Spala sta večinoma v šotoru, ob deževnih večerih pa sta se preselila kar v yuga. Ker so islandske cene za slovensko denarnico precej neprijazne, je kampiranje edina zmerna možnost, doda Blaž. Tudi kupovala sta bolj malo, veliko hrane sta prinesla s seboj in si jo pripravljala na gorilniku, zaradi vetra pa pogosto kar v avtomobilu.

»Res je čudežen tale yugo, ves dan je lahko prevozno sredstvo, spotoma tudi kuhinja in jedilnica, parkiran pa postane še dnevna soba, v kateri lahko igraš remi in gledaš film na prenosniku, ter spalnica. Kljub utrujenosti je bilo v njem ves čas dovolj prostora tudi za dobro voljo – še posebej ob misli na vse ljudi in živali, ki nimajo niti tako skromnega udobja,« ugotavlja Lina.

Yugo zmogel nad pričakovanji

In kako se je odrezal 40-letni avtomobilski veteran? »Absolutno nad pričakovanji. Domov se je vrnil v boljši kondiciji kot midva,« smeje pravi Lina. Pri tem sta imela pričakovanja namenoma postavljena precej nizko, kar je povzemal tudi napis na njunih majicah: »Lower your expectations.«

L. D.

Popravila so bila sicer sestavni del odprave, vendar ni bilo nič dramatičnega. Blaž je moral nastaviti vrata, ki se na neki točki niso več zaklepala, pozneje so začela zamakati, zato jih je bilo treba še nekoliko preoblikovati. Zadelati je moral tudi luknje, skozi katere je pihalo. »Yugo pa ni maral mrzlega zraka in ni imel prave moči, zato sem moral ročno nastaviti zajem toplega zraka,« pojasnjuje.

Vse poti je yugo tako ali drugače opravil brez večjih težav in počenih pnevmatik. »Hvala bogu, saj se na Islandiji ne da kupiti tako majhnih pnevmatik,« pove Blaž. Prava preizkušnja so bili dolgi in strmi vzponi po grobem makadamu. »Na trenutke nisi vedel, ali bo avto zakuhal ali zakopal. Blaž je rekel: ‘Prim se pa na števc glej!’ Ampak na koncu sva prišla na vsak klanec, tako da so bile te preizkušnje očitno hujše za moje živce kot za avto,« dodaja Lina.

L. D.

Za vsak primer je Blaž s seboj vzel ogromno opreme. »Polovica prtljage so bili rezervni deli in orodje. Verjetno večina ljudi ne bi vzela na pot s sodobnim avtom ničesar od tega,« pravi. Yugo je na celotni poti porabil okoli 500 litrov, gorivo pa sta točila praktično vsak dan, še posebej na neobljudenem severu, kjer nikoli ne veš, kdaj bo naslednja priložnost.

Tokrat k sreči ni bilo trenutka, ko bi se zdelo, da je odprave konec. Blaž se podobnih situacij dobro spomni s poti na Nordkapp leta 2023, ko je moral zamenjati celoten motor. »Sopotnica pravi, da ona prinaša srečo, jaz pa, da je prineslo srečo pol leta šraufanja pred odhodom,« se pošali Blaž.

Med vsemi doživetji pa jima je najbolj ostalo v spominu nekaj povsem preprostega – kosilo na pokrovu avtomobila z razgledom na islandsko pokrajino.

L. D.

Kilometri za živali

Dobrodelna odprava – stroške potovanja sta Blaž in Lina krila sama – je pravzaprav nadaljevanje zgodbe, ki se je začela pred leti, ko je Blaž spoznal Društvo za zaščito živali Novo mesto. Takrat je mož njegove predsednice Vesne Plavec pri njem kupil nekaj delov za avtomobil. »Očitno yugo in živalice res povezujejo ljudi, saj smo se hitro spoprijateljili,« ugotavlja Blaž, ki je ob pomoči društva kasneje postal tudi ponosni skrbnik dveh rešenčkov, mačkonov Stilla in Cookieja.

In tako sta se želji po potovanju na Islandijo in pomagati živalim združili. Blaž je med potjo opravil 12 različnih izzivov podpornikov. Vsak izziv je bil dodatna motivacija za nadaljevanje poti, predvsem pa za zbiranje sredstev za novomeško društvo, ki letos praznuje 25 let delovanja. Je prostovoljska organizacija, ki na Dolenjskem vsako leto pomaga približno 200 živalim, predvsem prostoživečim mačkam, veliko pozornosti pa namenja tudi ozaveščanju javnosti in izobraževanju otrok.

L. D.

Ker svoje delovanje skoraj v celoti financirajo z donacijami, so takšne dobrodelne akcije zanje izrednega pomena. Tako je bilo med potjo zbranih 6.955 evrov, do konca avgusta, ko se je dobrodelna akcija končala, pa 7.060 evrov.

Na koncu je bil prav ta del odprave največji dosežek. Na vprašanje, kaj je pomembnejše, osvojiti Islandijo z yugom ali zbrati denar, sta Blaž in Lina enotna: »Zbrati tako lepo vsoto za živali!« Blaž je s tem tudi močno presegel rezultat že omenjene odprave na Nordkapp leta 2023, ko je za pomoč zapuščenim živalim zbral več kot 2.000 evrov.

L. D.