Župan Simončič prejel rojstni list Šentjerneja
Predsednik Kulturnega društva Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja Stane Bregar že leta skrbi, da se ohranja zgodovina in kulturna in etnološka dediščina kraja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tako tudi 9. maj ni šel mimo njih – ta dan leta 1249 je datiran kot rojstni list Šentjerneja, takrat majhne vasice pod Gorjanci.
Koroški vojvoda Bernard Spanheimski je tega leta izdal listino, s katero je šentjernejsko župnijo podaril cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici na Krki. Samostan je nato vse do razpustitve leta 1785 upravljal to faro. V tem zapisu je razvidno, da je kraj dobil ime po svojem zavetniku sv. Jerneju, po katerem se še danes imenujeta cerkev in občina.
Listina na častno mesto
Brez te listine iz leta 1249 bi bila zgodovina Šentjerneja v srednjem veku zavita v precej večjo tančico skrivnosti, tako pa letnica predstavlja temelj za praznovanje občinskih jubilejev in raziskovanje lokalne identitete, meni Stane Bregar, ki je na zadnji občinski seji ta dokument, ki služi kot rojstni list kraja v pisni zgodovini, predal šentjernejskemu županu Jožetu Simončiču.
Ta je obljubil, da ga postavi na častno mesto.
Transkripcija Ikonografskega historičnega pregleda
Bregar je še povedal, da so v okviru KED Gallus Bartholomaeus že pričeli pripravljati Ikonografski historični pregled Šentjerneja, ter Epohalno zbirko Družine v 18. stoletju. Gre za izjemno raziskovalno serijo in zbirko knjig Družine v 18. stoletju, ki jo je zasnoval ugledni član Slovenske matice, zaslužni prof. dr. Lovro Šturm (1938 – 2021). Glavni izdajatelji in s tem financerji so Celjska Mohorjeva družba, Slovenska matica, Mohorjeva Celovec in Institut Karantanija.
Sedem knjig Družin
Celotna raziskava temelji na popisih in prvem štetju prebivalcev Avstro – Ogrske monarhije po nalogu cesarice Marije Terezije iz leta 1754. Upoštevano je kajpada le slovensko nacionalno ozemlje. Popisne enote so bile tedanje župnije, popis prebivalcev pa so pripravili župniki v svojih župnijah. Doslej je izšlo šest knjig Družin, sedma je v pripravi in bo spričo velikega obsega najbrž izšla čez dve leti. »Celota sedmih knjig bo verjetno presegla tri tisoč strani, kar pomeni izjemno, blizu petnajstletno raziskovalno delo pri prepisovanju in urejanju ahivskega gradiva, seveda napisanega v gotici in latinščini ter na roko. Za vsebinski del celorne zbirke skrbijo prof. dr. Stane Granda, mag. Tone Krampač in mag. Breda Šturm, profesorjeva hčerka in voditeljica Instituta Karantanija,« še pove Bregar.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.