B. A.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dolenje in Gorenje Kamence sodijo med zgodovinsko zanimiva naselja na severnem obrobju Novega mesta. Njihove korenine segajo globoko v srednji vek, še pred ustanovitev Novega mesta leta 1365.

Pomembno pobudo za raziskovanje srednjeveškega Steinpacha mi je pred leti dal upokojeni župnik Miro Virant, ki je s svojim poznavanjem krajevne preteklosti spodbudil moje zanimanje za zgodovino domačih naselij. Ugotovil sem, da se v srednjeveških pisnih virih za območje današnjih Kamenc pojavlja nemško ime Steinpach oziroma Stainpach, ki pomeni »kamniti potok«.

Kot najstarejša omemba se navaja leto 1278. Poznejši zapisi pričajo o razlikovanju med zgornjim in spodnjim delom naselja: pri Steinpachu gre pravzaprav za dokazovanje identitete kraja skozi dokaze – listine iz let 1278, 1306, 1433 in 1490, ki tvorijo skoraj neprekinjeno dokazno verigo, iz katere je mogoče rekonstruirati razvoj od Steinpacha do današnjih Kamenc.

V listinah iz 15. stoletja, zlasti iz leta 1433, se pojavljata poimenovanji Ober Stainpach in ander Stainpach, pozneje tudi Nider Stainpach. Ta imena povezujemo z današnjimi Gorenjimi in Dolenjimi Kamencami. Naselji sta se skozi stoletja razvijali v okviru tedanjih zemljiško- gospostvenih in gospodarskih razmer.

B. A.

Pomembno zgodovinsko vlogo je imel grad Hmeljnik »Hopfenbach« kot gospodarsko središče, ki gaListini iz 1436 in 1449 omenjata:»zu Stainpach bei Hopfenbach«.

Zgodovinski prostor Kamenc je povezan tudi z Daljnim vrhom, medtem ko Bučna vas, Potočna vas in Muhaber s svojimi krajevnimi imeni in poselitveno zgodovino pričajo o večstoletnem razvoju širšega novomeškega območja. Listina iz leta 1490 omenja: »in Monte supra Stainbach« – »na gori nad Steinpachom«. To je neposredna srednjeveška omemba Daljnega vrha kot vzpetine nad Kamencami, kar potrjuje, da so Kamence, Daljni vrh in Hmeljnik tvorili enoten gospodarski in prometni prostor.

Zgodovinska dejstva

V listinah iz 15. stoletja, zlasti iz leta 1433, se pojavljata poimenovanji Ober Stainpach in ander Stainpach, pozneje tudi Nider Stainpach. Ta imena povezujemo z današnjimi Gorenjimi in Dolenjimi Kamencami. Naselji sta se skozi stoletja razvijali v okviru tedanjih zemljiško - gospostvenih in gospodarskih razmer.

B. A.

Zgodovinski prostor Kamenc je povezan tudi z Daljnim vrhom, medtem ko Bučna vas, Potočna vas in Muhaber s svojimi krajevnimi imeni in poselitveno zgodovino pričajo o večstoletnem razvoju širšega novomeškega območja.

V srednjeveških pisnih virih se za območje današnjih Kamenc pojavlja nemško ime Steinpach oziroma Stainpach, ki pomeni »kamniti potok«. Kot najstarejša omemba se navaja leto 1278. Poznejši zapisi pričajo o razlikovanju med zgornjim in spodnjim delom naselja.

Listini iz 1436 in 1449 omenjata Steinpach pri Hmeljniku ter mlinsko mesto ob potoku. Ta vir po topografiji.zrc-sazu.si, kaže, da je življenje vasi potekalo ob vodnem toku pod gradom, ne visoko na grebenu.

Pred ustanovitvijo Novega mesto (Rudalfswerd) leta 1365 je na njegovem severovzhodnem robu že obstajalo razvito naselje Steinpach, iz katerega sta se pozneje razvili današnji Gorenje Kamence in Dolenje Kamence. Naselje je bilo povezano z gradom Hmeljnik, cerkvijo sv. Janeza in potjo proti Rudolfswerdu.

Rekonstrukcija franciscejskega katastra (1823) pokaže zelo zanimiv vzorec razporeditev domačij iz franciscejskega katastra v primerjavi z današnjim reliefom.

B. A.

Najverjetnejše jedro prvotnega Steinpacha je bilo v današnjih Dolenjih Kamencah, v pasu okoli cerkve sv. Janeza Evangelista, ob stari poti proti Hmeljniku in vznožju Daljnega vrha.

To temelji na štirih neodvisnih dokazih.

1. Najstarejša omemba kaže na Dolenje Kamence

Župnijski zgodovinski pregled povzema stališče zgodovinarjev, da se omemba Steinpach leta 1278 nanaša prav na današnje Dolenje Kamence, medtem ko se ime Nider Steinpach za isti del prvič izrecno pojavi leta 1459.

2. Cerkev sv. Janeza je najmočnejši orientir

Čeprav listine cerkve sprva ne omenjajo, ohranja romanske elemente, ki kažejo na nastanek v 13. stoletju – torej v istem obdobju kot prva omemba Steinpacha. V srednjem veku so bile takšne cerkve praviloma postavljene v ali ob vaškem jedru.

3. Listina iz leta 1433 razkrije prostorsko razporeditev

V znameniti listini iz leta 1433 so hkrati omenjeni: Ober Stainpach (Gorenje Kamence), ander Stainpach (drugi oziroma spodnji del), Perg ob Steinpach (današnji Daljni vrh), kar pomeni, da je bilo naselje.razpotegnjeno po pobočju med dolino in grebenom.

4. Smer razvoja je določal Hmeljnik s svojo pristavo na Dobravi, vzpetino nad Gorenjimi in Dolenjimi Kamencami.

V nekaterih starejših listinah se ob Kamencah pojavlja tudi Bršljin, kar nakazuje, da je območje vzhodno od današnjega Novega mesta tvorilo povezano mrežo predmestnih naselij že pred ustanovitvijo Rudolfswerda leta 1365.

Daljni vrh je v listini iz leta 1433 izrecno opisan kot »Perg ob Steinpach«, kar neposredno povezuje Kamence in Daljni vrh v enoten srednjeveški prostor.

B. A.

Današnja Bučna vas je v 14. stoletju že spadala v isti gospodarski prostor kot Steinpach – za kar obstajajo obetavne sledi v urbarjih Hmeljnika in kostanjeviškega samostana. Ime naselja Bučna ne izhaja iz buč, temveč iz priimka naseljenca, ki se je tam nastanil.

Ime Muhaber je posebnost Dolenjske. Stare oblike Muhober kažejo na zelo staro poimenovanje, verjetno povezano z ljudskim vzdevkom. Naselje je razloženo in je povezovalo Bršljin s Potočno vasjo.

Ime naselja Potočna vas je neposredno povezano z Bršljinskim potokom. Ob vodi so nekoč delovali mlini, zato je bila vas gospodarsko pomembna.

V listinah iz 13.–15. stoletja se pojavljajo imena Steinpach, Nider Steinpach, Ober Steinpach, Potočna vas, Muhaber, v bližini pa še Župnca (Župenca) in Daljni vrh. Ime Župnca je očitno povezano z zelo starim cerkvenoupravnim izrazom župa oziroma župnik in bi lahko bilo celo starejše od ustanovitve Novega mesta. Navedeno nakazuje, da severni rob Novega mesta ni bil naključen skupek vasi, ampak urejen srednjeveški prostor z zemljiškimi mejami, cerkveno upravo in prometnimi točkami.

Zaključek

Zgodovinska spoznanja nas opozarjajo, da so naši kraji obstajali že dolgo pred sodobnimi upravnimi mejami in današnjo podobo Novega mesta. Njihovo zgodovino so ustvarjali predvsem naši predniki, ki so obdelovali zemljo, gradili domačije, urejali poti in oblikovali skupnosti. Zgodovina domačega kraja ni zgolj spomin na preteklost, temveč temelj naše krajevne identitete.