Splet

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V krstno knjigo župnije Črnomelj je bilo 5. julija 1888 za sina Franza zapisano ime Wilhelm. Že v zgodnjem otroštvu je izgubil oba starša, kar je močno zaznamovalo odraščanje in otežilo šolanje. Oče je oslepel že pred njegovim rojstvom, pozneje umrl, mater pa je Vilko izgubil že pri sedmih letih. Osiroteli deček je končal v Marijanišču in tam končal osnovno šolo.

Sprva si je želel postati prometnik – vlakovni odpravnik na železnici, a ga zaradi slabovidnosti v šoli niso sprejeli. Namesto tega se je usmeril v študij in v Ljubljani končal gimnazijo, nato pa še učiteljišče. Najprej je služboval v Igi vasi (pri Starem trgu pri Ložu), od leta 1912 v salezijanskem zavodu na Rakovniku vse do pričetka prve svetovne vojne. Po vrnitvi iz vojske se je leta 1919 zaposlil v gluhonemnici v Ljubljani. Tudi pozneje je študiral in to ga je privedlo do izjemne strokovne poti. Postal je cenjen pedagog, surdopedagog in logoped.

Splet

Strokovno in publicistično delo

Vilko Mazi je bil plodovit avtor tako poljudnih kot strokovnih prispevkov. Objavljal je v časnikih Jutro in Slovenski narod, za Notranjca je napisal kar 100 feljtonov, pisal potopise, literarne črtice, planinske novice ter se ukvarjal s kartografijo. Objavljal je tudi v Domačem ognjišču, Novem rodu; v Ljubljanskem zvonu je objavil cikel pesmi »Žalne rože« (1913), črtice: Via doloris (1912), Amerikanec (1914), Verica, Prepovedana pot (1921) in študijo Custozza-Solferino (1914).

Iz poljskega jezika je prevedel povest A. Struga »Jutri …« (1922). Za Mladinsko matico je uredil Kresnice (1928–30), napisal je Berilo za gluhoneme otroke (1920) in Ilustrovano čitanko (1923). Leta 1930 je ustanovil »Podporno društvo za gluhonemo mladino«, in bil dolga leta njegov tajnik.

Posebno mesto v njegovem opusu zavzemata deli:

Govorne motnje s posebnim ozirom na jecanje

Preprečevanje in zdravljenje jecljanja 

Zavzemal se je za pravilno izražanje in jasno artikulacijo govora. Skrbno je spremljal tudi govor radijskih napovedovalcev ter svoja opažanja posredoval vodstvu RTV. 

Bil je znan po izrednem spominu in sposobnosti recitiranja na pamet – med drugim je »na izust« obvladal celotne Prešernove Poezije. Njegovi nastopi so vedno znova navduševali poslušalce.

V spomin nanj danes deluje Društvo za pomoč osebam z govornimi napakami Vilko Mazi, ki nadaljuje njegovo poslanstvo pomoči ljudem z govornimi motnjami. 

Iz njegovih črtic

Verica
»Poznal sem jo, ko ji je bilo pet ali šest let, ko so jo obletovali še sami božji angelci in je bil še daleč, daleč od nje ves stud in smrad življenja. Kasneje je pa nisem videl nikoli več. Zato mi je ostala v čistem, neomadeževanem spominu, tako čistem in svetlem, kakor ostane drugim komaj dan prvega svetega obhajila …«

Splet